Koga naj volim?
Pred dnevi me je znanec pobaral, naj mu malo svetujem, koga naj bi sploh volil na letošnjih predčasnih volitvah v Državni zbor. Rekel mi je, da ga politika sicer ne zanima preveč, a da mu kljub vsemu ni vseeno, v kakšno smer bo zaplula Slovenija in kako izboljšati stanje v državi. Rekel sem mu, da je to, kdo bo koga volil, povsem stvar vsakega posameznika, njegovih vrednot in želja, zato mu direktno ne morem svetovati, lahko pa skupaj prideva do zaključka, koga voliti, preko nekaterih logičnih in človeških razmišljanj.
Leve stranke so naslednice komunistične diktature
Za začetek sem ga povprašal, kakšni so njegovi življenjski nazori glede vsega, o čemer sicer odloča (tudi) politika. Rekel je, da se sicer zaveda, da smo imeli pri nas v letih 1945-1990 komunistično diktaturo, ki je svoje sledove razmišljanj in dejanj pač podredila komunizmu, ki je diktatorski režim in ki že v osnovi krši človekove pravice, prireja zgodovino njim v korist ter razslojuje družbo na »naše (komuniste) in ostale (nekomuniste). Slednji (nekomunisti) imajo zaradi tega obilo težav pri vključevanju v družbeno-politično življenje oz. jim je skorajda onemogočeno imeti vodstvene oz. vodilne funkcije, drugi (komunisti) pa bogatijo na račun politične nadmoči, korupcije in ostalih nečednih zadev.
Zaradi tega ni pristaš komunizma (socializma) in levih strank ne misli voliti. Predvsem pa ne tistih, ki se pojavijo nekaj mesecev pred volitvami in imajo povsem drugačne namene, kot sprva kaže, vsaj tako je bilo na zadnjih nekaj volitvah.
No, tako sva prišla že do prve, bistvene ločitve, koga voliti – pristaši kršitev človekovih pravic, korupcije, tajkunstva itd. bodo pač volili levo opcijo ter instant stranke, nastale tik pred volitvami, ostali desno opcijo.
Napredek države je možen samo z (iz)volitvijo desne opcije
Ko sva opravilo osnovno dilemo oz. razliko med desno in levo politično opcijo, sva nadaljevala z razdelitvijo strank na desnici. Znanec je rekel, da spoštuje krščansko zgodovino in se zaveda, da imamo krščansko vzgojo že vrsto stoletij (čeprav jo po drugi svetovni vojni leva opcija vztrajno in načrtno uničuje). Vendar pa se mu zdi, da nekatere izjave in dejanja sedanje krčanske stranke niso v njihovem duhu in tudi ljudje v vodstvu krščanske stranke pri nas mu nekako ne dajejo pravega upanja. Bližje mu je ljudska stranka, vendar pa ima preveč poudarka na kmetijstvu in se že od daleč vidi, da je to v bistvu nekdanja kmečka stranka, ki jo sicer zelo ceni, a mu vseeno ni tako blizu, da bi jo volil.
Bližje so mu klasične družinske vrednote, saj se zaveda, da je družina lahko sestavljena zgolj iz očeta, mame in otrok in nič drugače, otroci potrebujejo starša obeh spolov, človeštvo že od nastanka dalje skrbi za svoj obstoj na tak način, da moški in ženska ustvarita družino. Zato je razmišljal o tem, da bi volil stranko, ki v programu poudarja predvsem to, a ta stranka zaradi proceduralnega zapleta ne bo sodelovala na volitvah.
Tako volilna opcija ostane samo še SDS
Na podlagi razgovora o vseh teh zadevah ter o tem, katera stranka bi res lahko naredila preboj in ustvarila pogoje za ponoven napredek države, odpravo neupravičenih privilegijev, dvig gospodarstva in izboljšanje življenja državljanov, sva prišla do zanimive ugotovitve. Ko sva upoštevala vse »izločitvene« kriterije, predebatirala zadeve o osnovnih človeških vrednotah ter načinih, kako urediti napredek države in državljanov, je ostala samo še ena stranka, ki letos kandidira in ki bi lahko vse to udejanila tudi v praksi. To je SDS.
Znanec se mi je zahvalil za to, da sva skupaj prediskutirala vse, kar ga je zanimalo, jaz pa sem mu rekel, da je sicer stvar vsakega posameznika, koga in zakaj bo volil, a da bi se v bistvu vsakdo moral na podoben način »sprehoditi« po nekaterih ključnih vprašanjih in dilemah, kot sva se midva, da se bo na volišču lažje odločil.
J.A.
