Konec prestavljanja ure na poleti ali zimski čas?
V nedeljo, 29. oktobra, bomo morali ob 3. uri zjutraj ure prestaviti za eno uro nazaj – torej na 2. uro. S tem se bomo vrnili nazaj na tisto pravo, sončno uro – in posledično temu bomo lahko spali eno uro več.
Koliko časa še? O tem se sprašuje marsikdo, saj kakšne posebne koristi od tega prestavljanja ur enostavno ni. Zato ne čudi, da se tudi poslanci v Evropskem parlamentu začenjajo zavedati, da bi bilo temu dobro narediti konec.
Bodo evroposlanci dosegli ukinitev premikanja ure?
V zadnjem času je zaslediti, da številni evropski poslanci (in to iz različnih političnih skupin) predlagajo, da bi v okviru Evropske unije ukinili to dvakrat letno premikanje ure. Poudarjajo, da premik ure znanstveno dokazano vpliva na zdravstvene težave, povečuje tveganje za nesreče in zvišuje administrativne stroške, ob tem pa ne prinaša prihranka pri porabi energije, čemur je bil sprva namenjen.
Na nedavni novinarski konferenci je češki evroposlanec Pavel Svoboda, ki deluje v poslanski skupini Europian People’s Party (EPP, po naše torej Evropska ljudska stranka), dejal, da si v Evropskem parlamentu prizadevajo za spremembo evropske direktive iz leta 2001 o ureditvi poletnega časa, ki določa dve spremembi letno, marca in oktobra. Napovedal je, da bodo vložili resolucijo, glasovanje pa pričakuje v bližnji prihodnosti. Glede na to, da je poslanska skupina EPP največja poslanska skupina v Evropskem parlamentu in ima večino, lahko upamo na uspeh pri sprejemu te resolucije in ukinitev premika ur. Ta poslanska skupina povezuje sredinske in desnosredinske politične sile iz držav članic EU, ki prek sodelovanja prispevajo k razvoju bolj konkurenčne in demokratične Evrope, ki bo bližje svojim državljanom, ter socialno tržnega gospodarstva.
Kot največja politična skupina v Evropskem parlamentu, kjer zdaj jasno prevladujejo nesocialistične stranke, ima največ politične moči. V njej deluje tudi pet naših evropskih poslancev; to so trije poslanci iz SDS (dr. Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin), poslanec iz Nove Slovenije (Lojze Peterle) in poslanec iz SLS (Franc Bogovič). Poslanka Romana Tomc pa je bila med drugim tudi podpisnica te pobude o ukinitvi premikanja ur, podpisal pa jo je tudi poslanec Igor Šoltes, sicer član evropske poslanke skupine Zelenih.
Od kdaj premikamo uro?
Prvi so zaradi potrebe po prihranku energije uvedli poletni čas Nemci, in to med prvo svetovno vojno (leta 1916, uvedba je veljala za Nemčijo in Avstrijo). Kmalu je temu sledila Velika Britanija in nato še druge države. Po vojnem obdobju so ukrep zamrznili in ga zopet uveljavili v času naftne krize v 70. letih prejšnjega stoletja. V Sloveniji, ki je bila tedaj še v okviru Jugoslavije) se je poletni čas začelo uporabljati 27. marca 1983. Podlaga za to je bil Zakon o računanju časa, sprejet 16. novembra 1982 v Skupščini Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Osamosvojitev Slovenij in prehod na standardni čas
Prehod na poletni čas se je spomladi zgodil zadnjo nedeljo v marcu ali prvo nedeljo v aprilu, prehod na standardni čas pa se je jeseni zgodil zadnjo nedeljo v septembru ali prvo nedeljo v oktobru. Po osamosvojitvi Slovenije se je pri nas še nekaj časa uporabljal stari jugoslovanski Zakon o računanju časa, dokler ni bil leta 1993 sprejet slovenski. Leta 1996 je bil sprejet spremenjen zakon, ki je določal prehod s poletnega na standardni čas zadnjo nedeljo v oktobru.
Ta zakon je že predstavljal usklajevanje z ostalimi evropskimi državami. V naslednjih letih je bilo sprejetih nekaj vladnih uredb, ki so natančneje določale trenutke prehodov med standardnim in poletnim časom. Od leta 2006 pa je z vladno Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa v pravni red Republike Slovenije prenesena Direktiva 2000/84/ES Evropskega sveta.
Opozarjanje na škodljivost premikanja ure
Del medicinske stroke opozarja, da skakanje na poletni čas in nazaj vrže iz ritma “notranjo” biološko uro, kar poslabša počutje. Rezultati nekaterih raziskav govorijo o tem, da po prestavitvi ure več ljudi obišče zdravnika, več je prometnih nesreč in nezgod na delovnem mestu. Vpliv naj bi bil posebej velik na ljudi, ki so najbolj aktivni zvečer in ponoči. So pa znanstveniki ugotovili, da premik ure vedno zmoti cirkadialni ritem, ki so ga raziskovali tudi letošnji Nobelovi nagrajenci za medicino. To pogosto vodi v motnje spanja in koncentracije, v nekaterih primerih povzroči tudi depresijo. Najmočnejši vpliv zaznajo občutljivejši ljudje, ženske in mlajši ljudje, ki imajo vsak dan naporen urnik. Starejši niso tako zelo občutljivi, ker je pri njih dnevni razpored opravil lahko precej bolj fleksibilen. Na negativne posledice je opozorila tudi vodja francoskega združenja proti prehodu na poletni čas Eleonore Gabarain. Omenila je, da premikanje ure povečuje tveganje za prometne in delovne nesreče. V logistiki in prometu premik ure zvišuje administrativne stroške in povzroča dodatne stroške.
Madžari hočejo imeti poletni čas skozi vse leto
Nekatere države po svetu pa se prav resno odločajo, da bi prehanja z zimskega na letni čas in obratno enkrat za vselej opustile. Ena takšnih je tudi Madžarska, ki si želi ukiniti zimski čas in tako povečati število popoldanskih ur, obsijanih s soncem. Tako bodo poleti imeli enak čas kot njene evropske sosede, pozimi pa enak čas kot njene vzhodne sosede. Več popoldanskih ur, obsijanih s soncem, po mnenju zagovornikov novega zakona pozitivno vpliva tako na duševno kot tudi fizično zdravje ljudi. Poleg tega zmanjšuje število prometnih nesreč in lajša delo na poljih, so še poudarili. Na vzhodu Madžarske, ki leži na skrajnem vzhodu srednjeevropskega časovnega pasu, pozimi sonce zaide že ob 15.40, kar je 75 minut prej kot v Parizu.
Da ne bodo več premikali ure, so se odločili tudi v Turčiji, kjer bodo prav tako skozi celotno leto imeli poletni čas. V Rusiji pa je leta 2011 tedanji predsednik Dmitrij Medvedjev sprejel ukrep, da Rusi ne bodo več premikali ure. Uro so premaknili samo še enkrat in to na poletni čas. Na njem so ostali do leta 2014, ko je predsednik Vladimir Putin podpisal zakon, s katerim se je k njim za stalno vrnil zimski čas.
S. J.
