Volilni molk je v državah, ki ga poznajo, zakonsko določeno obdobje pred in med volitvami, ko je strankam, ponekod pa tudi nekaterim fizičnim osebam, prepovedano pozivati volivce, da naj volijo za določeno stranko oz. izvajati volilno kampanjo.
Slovenija je med letoma 1988 in 2016 poznala eno najstrožjih ureditev volilnega molka, kjer je bilo na dan pred glasovanjem in na dan glasovanja prepovedano vsako omenjanje kandidata, pri katerem bi o kandidatu govorili z naklonjenostjo ali kritično.
Od leta 2016 velja prepoved propagande le še za stranke, kandidate in s kampanjami povezane osebe, medtem ko za ostale prepoved in s tem molk ne velja več.
Prepoved plačane propagande in oglaševanja poznajo v Franciji in nekaterih vzhodno-evropskih demokracijah.
V večini evropskih držav je propaganda tudi na dan glasovanja neomejena.
Vprašanje institucijam demokracije: Kako je pa s tistimi osebki, ki so volili predčasno? So tudi morali spoštovati zapoved volilnega molka? In če so si kaj šepetali pod rjuho?
Bo naš pravosodni sistem navrgel suhljad, če se bo komu v tistih sodnih dneh volitev kaj izblebetalo?
Zapovedovati molk je morda politično »pragmatično«, je pa vsekakor proti svobodi volje. Pravzaprav bi se vsi morali do konca volitev imeti za neke vrste ujetnike; dva dni nam ne bo dovoljeno »gobezdati«, čeprav je za to politikom namenjenih 365 dni. Je predvolilni molk zaradi nekaj slovenskih strančic pomembnejši od 5. amandmaja ameriške ustave, ki je navsezadnje podlaga za vse moderne ustavne listine, vključno z našo?
Za objavo pripravil : B. A.
Vir. splet
