Ena bolj zanimivih in skrivnostnih tem v zadnjem času so encimi. Torej tisti proteini, ki v živih organizmih delujejo kot katalizatorji kemičnih reakcij.
Zanje pravijo, da so vladarji življenja in smrti. Obstaja nešteto vrst encimov, ki 
našemu metabolizmu dajejo hitrost življenja, so prva obrambna linija zoper viruse, bakterije in rakave celice. Pomembno vlogo pri vsem tem igrajo zlasti prebavni encimi, zato ni čudno, da je mnogim jasno, kako pomembna je naša prebava. Enostavno rečeno – skoraj vse reakcije v telesu potekajo pod vplivom encimov.
Pa tako slabo jih poznamo. Saj veste – vaše zdravje, vaš luksuz. V vaših rokah.
Do danes poznamo okoli 4000 reakcij, ki jih katalizirajo encimi. Spojina, na katero deluje encim, se imenuje substrat. Delovanje encimov je specifično; to pomeni, da vsak encim katalizira le nekaj reakcij ali le eno samo. Encimov je v organizmih sicer zelo malo, a jih je kljub temu dovolj za normalno delovanje organizmov, saj encim ostane po reakciji nespremenjen in torej deluje naprej.
Niso pa trajno obstojni. V organizmih encimi neprenehoma razpadajo in nastajajo novi.
V kemijskih učbenikih najdete nazoren primer za specifično delovanje encimov: presnova škroba in celuloze v organizmih. Čeprav sta tako škrob kot celuloza zgrajena iz na 
tisoče molekul glukoze, so te v molekulah škroba in celuloze drugače med seboj povezane. Zato se encim za razgradnjo celuloze razlikuje od encima za razgradnjo škroba. Ker encima za razgradnjo celuloze ljudje nimamo, ne moremo prebaviti celuloze. Študentom način delovanja encimov pojasnijo z modelom imenovanim „rokavica – roka“, ki bo prav prišla tudi v tem članku. Po tem modelu so encimi sposobni, da se prilagajajo različnim oblikam molekul, podobno, kot se rokavice prilagajajo različnim rokam.
»Nezadostna encimska dejavnost je očitno ena od največjih težav, s katerimi se morajo spopasti bolniki, še posebej pacienti z rakom. Rešitev je v oskrbi telesa s svežo, ekološko pridelano hrano brez strupov in v pospešitvi intenzivnega razstrupljanja s kavnim klistirjem. Razen tega je dodajanje dodatnih odmerkov prebavnih encimov in encimov trebušne slinavke sestavni del Gersonovega protokola, seveda poleg pitja sveže pripravljenih sokov z veliko vsebnostjo kisika,« pravi Marina Butala.
Vzroki za to, da imamo premalo encimov, so različni:
-Prirojeni; primer prirojenega pomanjkanja je že omenjeno pomanjkanje encima laktaza, ki razgrajuje laktozo, naravno prisotni sladkor v mleku. Prav zato veliko odraslih težko prenaša mleko.
-Pridobljeni; osiromašena prehrana, v kateri primanjkuje mineralov, vodi v zakisanost telesa. Zakisanost nastane, ko se, predvsem zaradi napačne prehrane, začnejo v telesu skladiščiti kisli presnovki. Ker so encimi bazične snovi, v zakisanem okolju ne morejo dobro delovati. Če encimov ne dobimo niti s prehrano, hitro pride do pomanjkanja.
In seveda; kako vemo, katerih encimov nam primanjkuje oziroma, če nam sploh?
Najlažje menda to ugotovimo tako, da se opazujemo po obroku in vidimo, po kateri hrani nas napihuje. Če nas napihuje po krožniku špagetov, nam manjka encimov za presnovo ogljikovih hidratov, če po jajčni omleti (ki jo pojemo brez kruha), pa encimov za presnovo beljakovin.
Drug način določanja je značilen vonj blata. Kadar nam primanjkuje encimov za 
presnovo ogljikovih hidratov, ima blato kiselkast vonj po vretju; če nam primanjkuje encimov za presnovo beljakovin, pa blato zelo smrdi po gnilem.
Vir: KLIK
