Reka Kamniška Bistrica izvira na treh koncih, najbolj poznan pa je vsekakor njen glavni izvir, ki je v bližini planinskega doma v Kamniški Bistrici.
Voda priteče na dan izpod skal, poraslih z mahom, nato pa se za kratek čas ustavi v umetnem jezeru. Predvsem v vročih mesecih jezero omogoča prijetno osvežitev vsem, ki radi posedijo v bližini izvira.
Tudi v dolini Kamniške Bistrice so imeli rokovnjači svoja shajališča. Skrivali so se v pobočju nad izvirom reke Kamniške Bistrice v tako imenovanih Rokovnjaških luknjah, ena takih je tudi Nandetova jama. Ime je dobila po rokovnjaškem papežu, ki se je tam skrival, podobno kot ostali rokovnjači.
Z juga se globoko v osrčje Kamniško-Savinjskih Alp zajeda dolina Kamniške Bistrice, ki je predvsem priljubljeno izhodišče za različne pohodniške izlete in seveda vzpon z nihalko na Veliko planino. Nekoliko manj obiskovalcev pa se ustavi, obišče in razišče znamenitosti, ki se skrivajo v sami dolini. Ob domu v Kamniški Bistrici si lahko ogledamo zanimiv izvir istoimenske reke, ki kmalu za tem izdolbe izjemno globoko sotesko Predaselj.
Soteski Veliki in Mali Predaselj predstavljata najožji del struge Kamniške Bistrice. Sprehod ob soteski vam že po nekaj minutah odpre čudovit pogled na strugo reke in kristalno čisto Kamniško Bistrico. V stranski dolini Kamniška Bela je še čudovit slap Orglice. Slap je zanimiv, ker voda v njem pada vzdolž položne skalne razpoke, ki se zajeda v bližnjo skalnato steno.
Ob domu je kapelica, ki je bila postavljena leta 1897. Po drugi svetovni vojni so jo uporabljali kot mrtvašnico za ponesrečene planince, nato pa nekaj časa kot skladišče planinskega doma v Kamniški Bistrici. Zatem so jo obnovili in nato 15. maja 1967 še blagoslovili. Zadnjič je bila obnovljena in blagoslovljena leta 2006. Posvečena je Lurški Materi božji. Bila je last Meščanske korporacije iz Kamnika. Natančen razlog, zakaj so kapelico postavili, ni znan.
Verjetno iz istega razloga kot v drugih alpskih dolinah (Vratih, Tamarju itd.), ker so ljudje čutili, da tako lep košček planinskega raja ne more biti brez posvečenega znamenja. Tako je bilo duhovnikom, ki so prišli v Kamniške planine in se spustili v dolino Kamniške Bistrice, omogočeno v kapeli izvajati sveto mašo, ki so se je z veseljem udeležili tudi drugi planinci.
Ker so leta 1928 postavili nov in večji planinski dom v Kamniški Bistrici, se je število obiskovalcev še povečalo in še več hrepenečih oči se je oziralo k Marijini kapelici, saj so že čutili bližino vihre druge svetovne vojne. In kako so bili ljudje veseli, če je bila v kapeli slučajno tudi sveta maša. Kapelica je posvečena Lurški Mariji verjetno zato, ker so v tistem času veliko kapelic posvečali Lurški Mariji zaradi časovne bližine Marijinih prikazovanj v Lurdu (1858) pod Pireneji na Francoskem.
Kamniška Bistrica ponuja kar nekaj zanimivosti. Nekoliko nenavaden je dvorec kralja Aleksandra, sicer njegova nekdanja lovska koča, ki jo je nekaj časa uporabljal tudi nekdanji predsednik SFRJ Josip Broz Tito. Dvorec je bil postavljen po naročilu tedanjega kraljevega dvora v 30. letih prejšnjega stoletja. Načrte zanj je 1932. izdelal arhitekt Jože Plečnik, ki je s preprosto zunanjostjo in z bogatejšo notranjostjo dvorec želel vključiti v naravno okolje doline.
Blizu je še spominski park, kjer so zbrane spominske plošče vseh ponesrečencev v Kamniško-Savinjskih Alpah. Park je nastal v 70. letih prejšnjega stoletja na pobudo Planinskega društva Kamnik. V njem ima svojo spominsko ploščo tudi naš najbolj znani alpinist Tomaž Humar.
Radiestezisti poročajo, da je Kamniška Bistrica je energijsko zelo močna, še posebej na travniku približno 300 metrov višje nad tamkajšnjim planinskim domom PD Ljubljana – Matica in pri izviru reke. Blagodejne energije so izmerili še pri kapelici.
In kako v dolino Kamniške Bistrice? Od Kamnika preprosto sledimo smerokazom za Kamniško Bistrico. Dolina se začne nad vasjo Stahovica pri Kamniku. Peljemo se po asfaltni cesti vse do njenega konca ob domu. Tam je na voljo veliko parkirišče.
Avtor teksta in fotografij: Primož Hieng
