V petek je v javnosti odjeknila novica, da je Ustavno sodišče odpravilo zadržanje spornega zakona o RTV. Da, odpoklicalo je svoje zadržanje zakona!

Sodišče je sprejelo je sklep o prenehanju sklepa

Vrhovni sodnik Jan Zobec je že pred dnevi in pred odločitvijo Ustavnega sodišča povedal, da to pravno ni možno, saj zakon o Ustavnem sodišču te možnosti ne predvideva. “Sodna praksa je to možnost zavrnila skozi 28-letno prakso”, je še dejal Zobec in dodal, da se je to zgodilo enkrat, “vendar je celo takrat uredba hkrati določala, da pobudnikov položaj ostane neokrnjen”. Kot je takrat še povedal, gre tokrat  nasprotno kot v omenjenem primeru, ko naj bi Ustavno sodišče kratko malo razveljavilo to zadržanje, s čimer bi zagrešilo hudo protiustavnost, ne samo da tega sodna praksa ne potrjuje, še več, zadržanje v tem primeru je ustavno nujno, ker brez njega pobudniki ne bi imeli nikakršnega sodnega varstva in bi mandati nepovratno prenehali”, je bil takrat jasen.

A zgodilo se je prav to. Kot je po tej odločitvi Ustavnega sodišča zapisal: “Kaj naj rečem drugega, kot to, da ustavnega sodišča nimamo več. Začasno zadržanje je bilo v tem primeru integralni del pravice do sodnega varstva. Mandati pobudnikov prenehajo ex lege, brez kakršnekoli odločbe, zoper prenehanje mandatov nimajo nobenega pravnega sredstva kot pobudo na US.”

Zobec prav tako izpostavlja, da je eden od pobudnikov prejšnji teden na sodišče vložil zahtevo, da se mu omogoči seznanitev s pravo podlago in okoliščinami, sodišče pa je to v sklepu zamolčalo.

“US je ne samo izvotlilo pravico do sodnega varstva, povozilo je tudi pravico pobudnikov do izjavljanja, ki je ustavno in konvencijsko zajamčena sestavina pravice do poštenega sojenja. Čeprav je eden od pobudnikov prejšnji teden vložil vlogo na Ustavno sodišče in zahteval, da se mu omogoči seznanitev s pravno podlago in okoliščinami, ki po mnenju večine sodnikov narekujejo ex offo odpoklic zadržanja, sklep o tem molči. Prav tako molči o vezanosti US na odločitve, ki jih je razglasilo ali vročilo strankam, torej o vezanosti na izdan sklep o začasnem zadržanju.”

“Človeka je groza, ko bere tole. Zato je podan položaj, ko se zadržane določbe izpodbijanega zakona ne morejo izvajati, hkrati pa tudi Ustavno sodišče ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva,” je kritičen Zobec.

Opozarja tudi, da ne gre več le za sklep, ampak za osnovno rušenje postulatov ločitve oblasti. “Takšen položaj ni brez vpliva na razmerje med Ustavnim sodiščem in zakonodajalcem in s tem na načelo delitve oblasti. Ko je izvajanje zakona v celoti ali delno zadržano, je s tem preprečeno tudi izvrševanje zakonodajalčeve volje. Če je Ustavno sodišče, kot pojasnjeno, soočeno z odmikanjem končne odločitve v vnaprej neopredeljen čas, to pomeni tudi, da Ustavno sodišče z začasnim zadržanjem izvrševanja nekaterih izpodbijanih določb zakona intenzivno poseže v položaj zakonodajalca.”

Vloga za postopek s predhodnim odločanjem

Zobec še izpostavi, da je še bolj sporno dejstvo, da je sodišče zaščitilo močnejšo stranko, namesto šibkejše. “Ustavno sodišče je dalo prednost interesom zakonodajalca, kar pomeni politični volji vladajoče koalicije, pred človekovo pravico do sodnega varstva in poštenega postopka. Katastrofa za pravno državo, ustavno demokracijo in človekove pravice. Tale odpoklic začasnega zadržanja je prelomnica. Zdaj je možno karkoli …”

In prav vse, kar je Zobec zapisal pred dnevi, da se ne sme in more zgoditi, se je v petek 26. maja zgodilo. Še več, Ustavno sodišče je v svojem sklepu celo zapisalo, da sodišče v tej sestavi ni sposobno vsebinsko odločati o tem primeru.

Na to njihovo potezo se je odzval tudi dr. Boštjan M. Zupančič, ki je zapisal:

“Tole je na videz še kar zvito, a ne pije vode. Poanta naj bi bila, da je nemogoče celo na dolgi rok predvideti, da bo SPLOH KDAJ mogoče o odločiti o glavni stvari. Toda sodišča so zato, da odločajo, ne obstaja rimskopravni non liquet. Sodišča, tako ali drugače morajo odločiti, in je zato normalno, da sodni mlini meljejo počasi. Ne morejo se izgovarjati: “Oh, o tem nismo zmožni in sposobni odločiti…” Kot sem že objavil, na US je zgolj en posameznik, ki ima pravosodne izkušnje. Ostalih osem jih nima”.

Zapisi na družbenih omrežjih kažejo, kako prav je imel Zobec. Poglejmo le nekaj uporabnikov Twitterja in njihovih izjav:

Današnji ustavni udar mrakobno naznanja konec obdobja relativne demokratičnosti in začetek socialistične diktature, ki jo bodo zaznamovali konec vladavine prava, potemkinove volitve, silovita socialistična propaganda in pregon političnih disidentov ter opozicijskih medijev.

Ustavni sodnik, po definiciji najuglednejši in najbolj podkovan sodnik v Sloveniji, se odloči za zadržanje zakona, čez mesec pa to zadržanje odpravi. Če kdo misli, da gre za strokovno odločitev, si meče pesek v oči. Vrag je vzel šalo, mafija je pritisnila z vsemi sredstvi.

To je naša različica vladavine prava, ki je pravzaprav postala kot cesarjeva nova oblačila – vsi trdijo, da jo vidijo, v resnici pa je sploh ni. Ko opazujem, kako se osnovni stebri naše države razstavljajo kot lego kocke, se mi poraja ideja, da bi si postavil šotor pred parlamentom in se osebno posvetil pogovoru z vsakim poslancem. Splošno gledano, bi se morali vsi začeti zavedati, da imamo na voljo le eno državo in da možnosti za popravni izpit niso na razpolago. Če to zapravimo, se lahko poslovimo od stoletnih sanj. Trenutno pa se zdi, kot da smo odprli velika vrata in vabilo za razgradnjo in plenjenje naše drage domovine.

Ob tej sporni odločitvi Ustavnega sodišča nam preostane le to, da se vprašamo: Ali sploh še imamo pravno državo?

Spletno uredništvo