Predsednik vlade dr. Robert Golob je včeraj s koalicijskimi in opozicijskimi predstavniki strank in vodji poslanskih skupin opravil posvet o morebitnih spremembah volilne zakonodaje in drugih ustavnih spremembah. Posveta so se v imenu Slovenske demokratske stranke udeležili predsednik Janez Janša, vodja poslanske skupine Jelka Godec in poslanec mag. Branko Grims.
Po končanem posvetu je izjavo za medije podal predsednik SDS Janez Janša. Njegovo izjavo v celoti objavljamo v nadaljevanju.
“Priča smo bili še enemu od niza sestankov, ki se običajno dogajajo v začetku mandatov, ko vsaka vladna koalicija misli, da je veliko časa za urejanje nekaterih odprtih vprašanj, vezanih na slovensko ustavno ureditev. Na žalost se je doslej vedno izkazalo, da se potem zelo malo od tega realizira.
Glede predlogov, ki so aktualno na mizi, bi lahko po današnjem pogovoru ocenili, da mogoče obstaja neka rahla možnost, da se poenostavi postopek imenovanja vlade v parlamentu. Kot veste ima velika večina, več kot 90 % držav parlamentarne demokracije sistem, kjer po posvetu s poslanskimi skupinami predsednik države predlaga mandatarja, ki potem sestavi vlado in gre po zaupnico v državni zbor. Torej je le enkratno odločanje v državnem zboru. Slovenija ima dvokrožni postopek, kadar se voli mandatarja in potem še celo vlado. To vzame državi nekaj tednov dragocenega časa, kar je posebej občutljivo, če so volitve v času, ko mora nova vlada pripraviti proračunske dokumente za naslednje leto, kar državo veliko stane.
Trenutno je na mizi predlog, da bi predsednik države imenoval ministre, kar se v glavnem dogaja v predsedniških sistemih, tako da po današnjem posvetu lahko rečemo, da neke naklonjenosti temu ni. Naklonjenost temu, da bi uvedli sistem kot ga ima večina držav parlamentarne demokracije je po mojem občutku večja ali pa bo najprej prišlo do uskladitve znotraj vladne koalicije in potem iskanja soglasja tudi širše.
Naslednja stvar, kjer obstaja neka rahla možnost, da bi prišlo do dopolnitev ustave, je razbremenitev ustavnega sodišča z odločanjem o trivialnih zadevah. Za Ustavno sodišče je to velikokrat izgovor, da se ne drži nekih rokov in mnoge pomembne stvari nato čakajo na odločanje.
Mi smo pogojno pripravljeni podpreti takšne spremembe, in sicer pod pogojem, da se potem določijo tudi neki bolj obvezujoči roki za ustavno sodišče, ker mora odločati o zadevah, ki so nujne. Zdaj sicer roki so določeni, ampak ni nobenih sankcij, če se ustavno sodišče tega ne drži in običajno odločajo preko 30 dni, kar je nek rok o nekaterih zelo pomembnih zadevah, ko koalicija oz. večina poslancev zahteva neko presojo.
Velika razhajanja so tukaj glede volilnega sistema, ker ima sedanja vladna koalicija neke tradicionalno velike ambicije. Tukaj so predlogi, deloma tudi s strani ene od opozicijskih poslanskih skupin, in sicer, da se sedanji volilni sistem spremeni tako, da se ukinejo volilni okraji in da se voli s preferenčnim glasom iz list parlamentarnih strank oz. predlagateljev.
Dejstvo je, da ta predlog hkrati s predlogom, da se ukine Državni svet, povečuje centralizacijo države. Eden od velikih problemov Slovenije je pretirana centralizacija. Še vedno nimamo pokrajin. Državni svet je do neke mere blažitev tega problema, ker je v njem večina predstavnikov lokalnih interesov in tudi v Državnem zboru imamo, kljub temu, da ne izvolimo poslancev iz vseh 88 volilnih okrajev, včasih iz nekaterih volilnih okrajev dva ali tri poslance, iz nekaterih pa nobenega, ampak kljub temu je večina države dostojno zastopana v Državnem zboru.
Če se število teh okrajev zmanjša, bo tudi zastopanost manjša oz. bolj problematična. Če se volilni okraji ukinejo in se voli recimo z list strank ali predlagateljev v 8 volilnih enotah s preferenčnim glasom, bo to v nekaj mandatih povzročilo, da boste imeli v slovenskem Državnem zboru zgolj poslance iz državnega in regionalnih centrov.
Nekdo, ki je znan v večjem središču, bo zagotovo zbral na listi stranke več preferenčnih glasov, ne glede na to, da bodo kandidati tudi z drugih delov te volilne enote. Na koncu bo iz različnih list in različnih strank izvoljenih iz regionalnih centrov toliko poslancev, da bo izpolnjena kvota za tisto volilno enoto.
Če bi slučajno uspeli dobili dvotretjinsko večino za takšen sistem, zaenkrat je glede na slišano še nimajo, potem zagotovo čez 8 ali pa 12 let v slovenskem parlamentu, razen izjem, ne boste imeli več poslancev iz Bele krajine, Goričkega, Slovenskih goric, iz Brkinov, verjetno tudi ne iz Notranjske in ostalih slovenskih subregij, ali pa celo regij. Vse se bo koncentriralo na to, da kandidirajo znane osebnosti iz centrov, ki bodo imele organsko prednost pred ostalimi. Na prvih volitvah, če pride do te spremembe, ta izraz ne bo tako močan, ker bodo kandidirali tudi obstoječi poslanci, ki so znani, ampak z vsakimi naslednjimi volitvami bo ta centralizacija večja.
Mi temu odločno nasprotujemo, čeprav se strinjamo, da obstoječi volilni sistem ni idealen. Vemo, kakšen bi bil idealen. Škoda je, da ni razprave o zadnjem predlogu dr. Ribičiča in še nekaterih o kombiniranem volilnem sistemu, ki bi bil na nek način kompromis med temi predlogi za rešitev stanja, ki dejansko ni dobro. Nismo pa za to, da se stanje poslabša.
Padli so tudi nekateri drugi predlogi glede fiskalnega pravila, glede nekaterih sprememb v ustavi vezanih bolj na tehnične zadeve, glede objav in tako naprej, o čemer neke širše razprave ni bilo.”
Predsednik SDS Janez Janša je v nadaljevanju odgovarjal tudi na novinarska vprašanja, pri čemer je glede predsedniških volitev izrazil upanje, da bo pred drugim krogom prihajalo do tekmovanja med vizijama kandidatov o prihodnosti Slovenije. “Če bo prišlo do spopada vrednot, kot je napovedala Nataša Pirc Musar, bodo na eni strani vrednote slovenske osamosvojitve in ustavnosti, na drugi strani pa vrednote davčnih oaz,” je dodal.
Janez Janša je ob robu izjave po posvetu predstavnikov parlamentarnih strank s predsednikom vlade Robertom Golobom spomnil, da je stranka SDS Logarja podprla na srečanju občinskih in mestnih odborov SDS poleti v Bovcu, prav tako ga je tam podprl tudi on sam. “Je pa Anže Logar kandidat, ki kandidira z množico podpisov. In med temi podpisi niso samo člani SDS, njegova kandidatura je širša,” je dejal. Ob tem je poudaril, da je Logar v prvem krogu predsedniških volitev zbral več glasov volivcev, kot jih je SDS zbral na aprilskih volitvah v DZ.
“Pri parlamentarnih volitvah gre za kandidaturo političnih strank s svojimi programi. Na predsedniških volitvah pa je izvoljeni kandidat predsednik vseh in nima opozicije,” je še poudaril predsednik SDS.
Spletno uredništvo
