Včeraj sem med branjem zasledil zanimivo informacijo o človeku, ki je bil rojen v Ljubljani, a o njem nikoli prej nisem nič zasledil, čeprav se mi zdi njegovo dejanje vredno vsakega spoštovanja in občudovanja.
Ernst Moro se je rodil 8. decembra 1874 v slovenskem glavnem mestu in po uspešno zakljušenem šolanju v Ljubljani se je odpravil v Gradec, kjer se je vpisal na študij medicine. Z opravljenim študijem je dobil službo v dunajski bolnišnici, kasneje pa se je specializiral za pediatra v Müenchnu. Pediatrija je bila v tistih letih še v povoju in Moro je želel biti del zgodovinskega procesa, ko je oskrba otrok postajala vedno bolj strokovna in sistematična. Z veliko ljubezni se je posvetil delu in leta 1911 je postal profesor pediatrije na univerzi v nemškem Heidelbergu.
Pri svojem delu je ugotovil, da so otroci, ki so se hranili z maternim mlekom, bolj odporni na bakterije v primerjavi s tistimi, ki so se hranili s kravjim mlekom iz steklenice. Izumil je tudi mleko v prahu za otroke, katerega so poimenovali “Morojevo mleko”, v svetu zdravstva pa je postal znan zaradi “dojenčkovega refleksa”. Pri dojenčku, ki se dobro razvija, se v primeru močnega zvoka ali strahu zgodi reakcije in otrok bo spremenil položaj glave, rok in nog, kar dokazuje, da osrednji živčni sistem deluje v skladu s pričakovanji. V primeru drugačne reakcije bi se pediater moral posvetiti bolj podrobnim raziskavam in Morojevo ugotovitev še danes poznajo kot “Morojev refleks”.
Junak zgodbe pa je postal svetovno znan leta 1908. Pred približno stotimi leti je v Nemčiji veliko otrok umrlo zaradi driske, saj zdravniki niso vedeli, kako jo zaustaviti.
Moro je bil takrat direktor bolnišnice za otroke v Heidelbergu in po številnih eksperimentih se je odločil poskusiti ublažiti situacijo s korenčkovo juho. Pri kuhanju je najprej skuhal korenček, mu dodal vodo in na koncu še sol.
Z juho so potem hranili otroke in smrtnost je posledično upadla za 50%. Dokler farmacija s pomočjo znanstvenikov ni izumila učinkovitega zdravila, so v bolnišnicah za ustavitev in ublažitev driske pri otrocih začasno uporabljali ravno Ernstovo preprosto idejo.
Imel je tudi pomembno vlogo pri razvoju pediatrije na Slovenskem. Ko je dr. Bogdan Derč želel izpopolniti svoje znanje na univerzi na Dunaju, so mu jasno dali vedeti, da je lahko prisoten samo kot prostovoljec, ker ni bil Nemec.
Priložnost je dobil v Gradcu, kjer je deloval ravno dr. Moro, ki je simpatiziral s Slovenci. Moro je prenesel svoje bogato znanje na dr. Derča, ki se je potem vrnil v Ljubljano in postal eden od pionirjev in utemeljiteljev pediatrične dejavnosti na Slovenskem.
Leta 1936 je Ernst Moro zaradi prihoda nacistov na oblast sestopil z vseh funkcij na heidelberški univerzi in se umaknil v zasebnost, tudi zaradi razloga, ker je bila njegova soproga Judinja.
Po vojni je ustanovil zasebno otroško ordinacijo, v kateri je delal vse do leta 1948.
Umrl je leta 1951 v Heidelbergu, kjer je tudi pokopan.
