Iskreno

Včeraj zjutraj sem na svojem najljubšem travniku, kjer zadnje čase izvajam svoje jutranje ritualčke, srečala starejši par s psičkom, ki ga večkrat srečam.

Običajno se kaj pogovorimo, včeraj pa me je gospod po tem, ko sem rekla, da bom na travniku tudi delala, vprašal, kje delam. Povedala sem mu, da sem ravnokar izdala knjigo …  potem pa mi je zmanjkalo besed.

O knjigi na 220 straneh, ki sem ji posvetila dve leti svojega življenja, nisem znala povedati niti enega stavka … ki bi se mi zdel “poljuden” in “ne preveč woo-woo”. Niti enega stavka, ki ne bi bil “strašljiv”, tako rekoč. 😬

In potem sem se zamislila: “Moja knjiga ni tukaj, da plaši. Tukaj je, da se ljudem približa in da ljudem približa … njih same, v bistvu, na zelo prizemljen način. Ženski princip je vendarle zemeljski, utelešen princip, ki se za odgovori obrača navznoter in navzdol.”

Kako bom torej knjigo ljudem približala? Kako jo bom na preprost način predstavila, ne da bi ji delala krivico z izrazoslovjem, ki človeka požene v dir? 😂 Kako jo bom na preprost način pohvalila?

Ko je dober teden dni nazaj knjigo listala moja učiteljica iz prvega razreda osnovne šole, me je pomenljivo pogledala in vprašala: “Za kakšne ženske je bila napisana ta knjiga?”

Prvi odgovor, ki mi je šinil, je bil: “Za tiste, ki se same odločijo, da je bila napisana zanje.”

Vem. Porazen marketing.

Ampak iskreno? Tako pač je.

Avtorica: Tamara Mihalič, FB