Zato je začel kar malo previdno:
»Povedati vam moral, da nikakor nisem vesel nobenega intervjuja, posebej pa sem alergičen na mikrofon. Intervju je manipulacija s človekom. Ko ga človek pozneje bere, je 
vedno nezadovoljen, čeprav je ima priložnost, da je časnikarjeve zapiske vse do zadnje črke pregledal. Tu ne zadošča noben fair play.
Zakaj ne? Ker sobesednik lahko odgovarja samo na to, kar ga vpraša žurnalist. Še več: vprašanja so prirejena tako, da navadno odgovor že vsiljujejo ali kar implicirajo. Celotno zasnovo napravi žurnalist, tudi podnaslove in vse se ravna po tej zasnovi; od njega je odvisna podoba, ki jo bo poslal, ne od tistega, ki mu odgovarja. Povrh vsega pa se človek pred tako situacijo počuti zopet kakor nebogljen gimnazijček, ko ga je profesor nepričakovano vprašal nepripravljenega.«
Vir- Peter Likar: Anton Trstenjak, pogled v človekovo dušo (Tiskarna Jože Moškrič, 1980 v Ljubljani)
