Lepo je slišati zgodbo o paru, ki po desetih letih zakona še vedno uživa v radostih zakonskega življenja.

Žal pa veliko parov pozna prepir kot edino obliko izražanja mnenj, in le vprašanje časa je, kdaj taka zveza razpade. Toda obstaja še tretja možnost: da zakonca ohranjata zakon le navzven, živita pa drug mimo drugega. Ampak prej ali slej se njuni poti srečata. In v tej točki se začne »Problem«.

Tokratni gostje so iz Gledališke skupine Ananas, ki izhaja iz bogate tradicije dramskega krožka Gimnazije Bežigrad pod režijskim in dramaturškim vodstvom prof. Andrijana Laha. Med njenimi uprizoritvami so številni recitali (Svinčnik piše s srcem) in predstave (Dobri vojak Švejk), najuspešnejši pa sta bili s številnimi gostovanji Deseti brat Ivana Roba in Žabe Gregorja Strniše (uvrščena tudi na program amaterskih skupin Borštnikovega srečanja).

V komediji »Problem« (leta 2018 nagrajeni na regijskem Linhartovem srečanju ljubiteljskih gledališč) nastopata Jana Lavtižar (Žena) in Tomaž Lobe (Mož). Jana je partnerska in družinska terapevtka ter prevajalka, za dušo pa poleg igranja poje in vrtnari. Tomaž je zaposlen kot razvijalec računalniških aplikacij, v prostem času pa rad sede za klavir, poje v pevskem zboru ali pa snuje, kam, kako in zakaj bo popeljal družino na naslednje potovanje.

To sočno komedijo si boste lahko ogledali v soboto, 16. novembra, ob 20.00 uri v Kulturnem domu Trzin.

Ogled je za abonente seveda obvezen, toplo sprejeti pa bodo tudi bolj ali manj naključni obiskovalci!

Vir: FB


Dramatik A. R. Gurney je o svoji igri zapisal:

To je verjetno ena mojih najpogosteje uprizorjenih kratkih iger. Prvič jo je odigrala gledališka skupina New Theatre For Now, vendar predstava ni bila ravno senzacija. V sedemdesetih letih jo je igrala neka gledališka skupina v newyorškem Sohu, ne vem pa, ali je bila deležna sploh kake kritiške ocene. Šele Britanci so jo vzeli za svojo, tako da je doživela prav produktivno kariero.

Po uprizoritvi nekega priljubljenega gledališča v Islingtonu, londonskem predmestju, je bila deležna navdušenih kritik, nato pa so jo predvajali še na BBC-ju. Zaradi odzivov v Veliki Britaniji mi je uspelo prepričati Samuela Frencha, da jo je objavil.

Kasneje so jo izdali tudi drugod, v antologijah in zbirkah. Od tedaj me je že več ljudi nagovarjalo, da bi iz nje naredili film ali celo opero, vendar sem sklenil, naj ostane zapisana gledališču.