Potem, ko je 3. septembra letos zaradi nizke stopnje podpore in nestrinjanja s sodelavci odstopil 72-letni japonski premier Yoshihide Suga, je bil 29. septembra na internih volitvah vodstva japonske Liberalno demokratske stranke (ang. Liberal Democratic Party – LDP) za novega predsednika in japonskega predsednika vlade izvoljen 64-letni Fumio Kishida, ki je bil pred tem japonski minister za zunanje zadeve in minister za obrambo.

 

Kishida bo s tem postal stoti japonski predsednik vlade, s čimer bo prevzel najvišjo funkcijo v državi, ki obstaja odkar je Japonska v času restavracije Meiji leta 1885 uvedla parlamentarni sistem, ko je bil za prvega ministrskega predsednika v državi imenovan Itō Hirobumi. Kishida je svojo politično kariero začel kot poslanec japonskega parlamenta, kamor je bil kot kandidat Liberalno demokratske stranke iz Hirošime izvoljen leta 1993. V času vlade Shinza Abeja (najdlje vladajočega japonskega ministrskega predsednika, ki je deželi vzhajajočega sonca vladal kar devet let) je za kratko obdobje leta 2017 najprej opravljal funkcijo obrambnega ministra, zatem pa je bil med letoma 2012 in 2017 minister za zunanje zadeve ter postal japonski zunanji minister z najdaljšim stažem delovanja po drugi svetovni vojni. V času, ko je bil na čelu japonske zunanje politike je organiziral obisk ameriškega predsednika Baracka Obame v Hirošimi, po odstopu s položaja pa je prevzel predsedovanje strankinega odbora za politične raziskave, s čimer je pridobil še večji vpliv znotraj stranke in si zagotovil resne možnosti za izvolitev v vrh stranke.

Številni so sicer mnenja, da naj bi bil Kishida preveč šibek in popustljiv tako v notranji, kot tudi v zunanji politiki. Kishida namreč ni naklonjen dodatni širitvi pooblastil za japonske oborožene sile (uradno imenovane »Japonske samoobrambne sile«), ki jih je premier Abe s serijo zakonov leta 2015 močno razširil, s čimer je japonskim oboroženim enotam omogočil, da se bodo lahko prvič po koncu druge svetovne vojne borile tudi v operacijah izven Japonske. Vse več ljudi namreč meni, da bi morala država opustiti svojo pretirano pacifistično naravo in zanašanje zgolj na obrambo s strani Združenih držav Amerike ter začeti intenzivneje razvijati lastne vojaške zmogljivosti. Izmed kandidatov, ki so se pred dnevi potegovali za predsedstvo stranke je bila takšnim ukrepom najbolj naklonjena Sanae Takaichi, ki pripada bolj konservativnemu strankinemu krilu. Takaichi, ki je na volitvah končala na tretjem mestu, namreč zagovarja pospešeno krepitev japonskih vojaških zmogljivosti, s čimer bi se država lahko samostojno postavila po robu čedalje bolj agresivnima Severni Koreji in Kitajski, poleg tega pa se zavzema tudi za priznanje Tajvana kot suverene države in striktno zakonodajo za preprečevanje kraje japonske tehnologije ter intelektualne lastnine s strani tujih (primarno kitajskih) podjetij.

Poleg napetosti v regiji se Japonska sooča tudi z epidemijo koronavirusa, ki je doslej v tej 126-milijonski državi zahteval že 17.648 žrtev, država pa se že več desetletij sooča tudi s hudo ekonomsko in demografsko krizo. Japonska je namreč država z najstarejšo povprečno starostjo prebivalstva na svetu (več kot 48 let) in kritično nizko stopnjo rodnosti (v lanskem letu je ta znašala zgolj pičlega 1,4 otroka na posamezno žensko), zaradi česar se je število prebivalcev dežele vzhajajočega sonca samo v enem letu zmanjšalo za več kot 380.000 ljudi. Poleg tega se država že vse od zloma nepremičninskega trga leta 1991 spopada z ekonomsko stagnacijo, ki ji kljub preštevilnim ukrepom japonskih vlad in mednarodnih finančnih institucij še do danes ni videti konca.

 

Piše Matej M.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA