V zadnjih tednih v Ljubljani divjajo medijsko odmevni in pogosto nasilni protesti, ki so usmerjeni zlasti proti PCT pogojem (še posebej pa proti cepljenju), s katerimi poskuša slovenska vlada na vso moč zaustaviti širitev epidemije kitajskega koronavirusa. Vodja teh neprijavljenih protestov je predsednik populistične stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki je s svojimi nasilnimi dejanji dejansko grožnja ustavni ureditvi Republike Slovenije.
Pred približno tremi leti smo pri nas sicer že imeli podoben primer, ko je bil za ogrožanje ustavne ureditve RS in ščuvanja k nasilju obsojen Andrej Šiško, ko pa se danes zgodba ponavlja v precej bolj zlovešči obliki, pa si tožilstvo očitno zatiska oči.
Septembra leta 2018 so se v slovenski javnosti pojavile številne fotografije in posnetki zborovanj t. i. Štajerske Varde, ki jo je po uradnih informacijah ustanovil in ji poveljeval predsednik politične stranke Zedinjena Slovenija (ZSI) in vodja mariborske navijaške skupine Viole Andrej Šiško. Pristojni pravosodni organi so ob razkritju njenega delovanja Vardo obravnavali kot ilegalno paravojaško organizacijo in proti njej nemudoma sprožili policijsko preiskavo, Šiško pa je bil skupaj s še eno osebo zaradi dejanj, povezanih z Vardo, točneje zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve in pozivanja k strmoglavljenju najvišjih državnih organov, marca 2019 obsojen na 8 mesecev trajajočo zaporno kazen (večino kazni je sicer že odslužil s prestajanjem pripora, iz katerega je bil nato ob izreku sodbe izpuščen dokler sodba ni postala pravnomočna). Pri tem je potrebno poudariti, da se je zborovanj Varde udeleževalo manj kot sto (med 50 in 70) oseb, za katere se je nato izkazalo, da na postrojih, kjer so bili fotografirani, sploh niso nosile pravega ampak kvečjemu plastično orožje. Kljub temu pa je ob razkritju Vardinih dejavnosti v slovenskih medijih in slovenski politiki zavladalo pravo izredno stanje, vrstile so se ostre obsodbe najvišjih političnih funkcionarjev in pozivi k takojšnjemu ukrepanju zoper Šiška in vse, ki tako ali drugače podpirajo njegove aktivnosti, pri čemer se je na tnalu znašel tudi član izvršilnega odbora Slovenske demokratske mladine (podmladka Slovenske demokratske stranke), Matej Lesjak, za katerega pa se je izkazalo, da formalno niti ni bil član Varde ampak si je zborovanje zgolj prišel ogledati in pri tem posnel nekaj fotografij.
Seveda je povsem korektno, da policija, sodišča in tožilstvo ustrezno preiščejo vsakršna dejanja, ki bi potencialno lahko ogrožala slovensko ustavno ureditev ter javno varnost, še posebej če slednja načrtujejo organizirane skupine. Vendar pa je prav zaradi tega absurdno kako zelo mlačen odnos imajo slovenski pravosodni organi tri leta kasneje, ko je potrebno ustrezno sankcionirati ljubljanske protestnike proti ukrepom za preprečevanje širitve epidemije kitajskega koronavirusa, za katere je kristalno jasno, da potekajo pod taktirko bivšega policista in predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića. Medtem ko s strani Šiška in ostalih pripadnikov Štajerske Varde ni bil nikdar nihče poškodovan in ni prišlo do nikakršne nevarnosti za premoženje, zdravje ali življenje državljanov Republike Slovenije, pa so že več tednov trajajoči protesti v režiji Stevanovića množični (večkrat se jih je udeležilo tudi po več tisoč ljudi), na njih pa često prihaja do izbruhov nasilja, zaradi česar je bilo doslej poškodovanih že več ljudi, pripadniki policije pa so bili na njih primorani uporabiti vse od solzivca do vodnega topa. Glede na to, da je ob shodih Štajerske Varde veliko prahu dvignilo dejstvo, da so bili njeni pripadniki na fotografijah zamaskirani, velja spomniti, da so bili na sredinih protestih številni protestniki prav tako zamaskirani. Pri tem se je pokazalo, da so bili številni med njimi predhodno organizirani za povzročanje nasilnih incidentov, saj so na protestih v policiste, ki so varovali neprijavljen dogodek, metali granitne kocke, pirotehniko in steklenice, na svojem uničevalnem pohodu pa so se lotili tudi javne infrastrukture in nepremičnin, pri čemer so iznakazili tudi pročelje državnega zbora pred katerim je bilo osrednje zbirališče protestnikov.
Prav tako je za zgražanje poskrbel tudi incident, ko so na neki točki povsem blokirali promet na ljubljanski severni obvoznici ter incident, ko so želeli napasti predstavnike tujih delegacij, ki so se udeležili blejskega zasedanja EU-Zahodni Balkan. Žalostno je, da je bilo pri vsem tem slovensko pravosodje prav patetično neodzivno, Stevanović pa se je doslej v priporu znašel zgolj za dva dni, potem ko ga je policija pridržala skupaj z raperjem Zlatanom Čordićem – Zlatkom. Nedvomno gre namreč tudi pri Stevanovićevih dejanjih za več kot očitno ogrožanje ustavne ureditve Republike Slovenije, sploh če poslušamo njegove z nasiljem nabite govore na Trgu republike, kjer svoje privržence hujska k takšnim in drugačnim kaznivim dejanjem, ki so v očitnem nasprotju s slovenskim pravnim redom.
In medtem, ko so v primeru Šiška slovenski politiki kar tekmovali med sabo kdo bo prvi in z bolj ostrimi besedami obsodil tistih nekaj deset posameznikov, ki so se zbirali v gozdu na obrobju Maribora daleč od oči javnosti, pa so bili v obsodbi Stevanovića in njegovih pomočnikov bodisi sumljivo prizanesljivi, bodisi pa so v svojih izjavah patetično izjavljali, da je dejansko 14. slovenska vlada tista, ki je v resnici kriva za celotno vihro nasilja, pri čemer so na dan privlekli že ničkolikokrat prežvečene fraze o domnevno »neprimerni komunikaciji« državnega vrha. Pri tem so s prstom pokazali zlasti na trenutnega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, čeprav je bil prav Hojs eden prvih, ki se je odločno distanciral od kakršnegakoli nasilja in verjetno še najbolj ostro obsodil skupine uličnih vandalov, ki so v preteklih tednih pustošile po Ljubljani. Bi bilo pa zanimivo videti kako močno bi bili slovenski predstavniki politične desnice na udaru glede domnevne posredne odgovornosti za Stevanovićevo nasilje šele, če sedaj ne bi bili v vladni koaliciji, saj se je nanje v primeru Štajerske varde (ko je bila na oblasti vlada Marjana Šarca), ko so bili v opoziciji, vsul pravi plaz obtožb kako naj bi zlasti stranka SDS s Šiškom in njegovo ideologijo odkrito simpatizirala.
Piše Matej M.
