Športni doping in zavedanje njegove nevarnosti
Doping je uporaba ali dajanje snovi tekmovalcu (športniku), ki bi lahko umetno izboljšale njegove fizične in mentalne sposobnosti, s katerimi se poveča vzdržljivost in moč. To so snovi, ki po eni strani povečujejo sposobnosti športnikov, vendar imajo lahko tudi več hudih stranskih učinkov. Seznam nedovoljenih snovi v športu se postopoma dopolnjuje, saj biotehnologija, ki omogoča odkrivanje novih snovi, napreduje. Za odkrivanje zlorabe nedovoljenih snovi v profesionalnem športu, so 
pred, med in/ali po tekmovanju športniki podvrženi protidopinškim kontrolam. Ob potrditvi prisotnosti nedovoljenih snovi v telesu, ki presegajo mejo tolerance, v dveh neodvisno preiskanih vzorcih, pristojna nacionalna ali mednarodna športna zveza športnika kaznuje z odvzemom doseženih rezultatov pod vplivom nedovoljenih sredstev in mu prepove nastopanje na profesionalnih tekmovanjih za določen čas, tipično za dve leti ob prvem odkritju. Znano je, da snovi, ki so na prepovedani doping listi, uporabljajo predvsem profesionalni športniki, čeprav so v devetdesetih letih takšne snovi začeli uporabljati tudi pri amaterskih športih.
Dopinški kodeks
V skladu s Svetovnim kodeksom proti dopingu v športu so športniki osebno odgovorni za prisotnost vseh prepovedanih snovi v njihovem telesu, ne glede na to, kako so prišle tja. Dopinški kodeks uvaja osem pravil;
– prisotnost prepovedanih snovi ali njenih presnovkov ali označevalcev v vzorcu športnika;
– zavračanje kontrole dopinga po obvestilu;
– uporaba ali poizkus uporabe prepovedane snovi ali postopka;
– oviranje kateregakoli dela procesa kontrole dopinga;
– neuspešno posredovanje lokacij ali neuspešno testiranje;
– posest prepovedanih snovi sli postopkov;
– prekupčevanje s prepovedanimi snovmi ali postopki;
– posredovanje ali poskus posredovanja prepovedanih snovi ali postopkov športniku.
Lista prepovedanih snovi in postopkov
Lista prepovedanih snovi in postopkov je mednarodni standard, ki identificira snovi in metode, prepovedane v športu. Spreminja se letno, dosegljiva je na spletnih straneh protidompinških organizacij. Prepovedane snovi in postopki so razdeljeni v kategorije na podlagi njihovega učinka in uporabe ter lahko prepovedane na tekmovanju, izven tekmovanj ali v samo točno določeni športni panogi.
Da je snov ali postopek vnesena v listo, mora zadostiti najmanj dvema od naslednjih kriterijev:
– dokaz, da ima snov ali postopek potencialni vpliv na izboljšanje ali izboljšujeta sposobnosti
– dokaz, da snov ali postopek predstavlja tveganje za zdravje športnika
– odločbo s strani WADA (svetovno protidompinška organizacja), da uporaba snovi ali metode krši športni duh.
Snovi in metode, ki so vključene v listo prepovedanih
Snovi in postopki, ki so vedno prepovedani: nedovoljene snovi po listi, anabolični agensi, peptidni hormoni, rastni dejavniki in sorodne snovi, beta 2-agonisti, antagonisti hormonov in modulatorji, diuretiki in ostali maskirni agensi. Od 
postopkov pa manipulacija krvi in krvnih komponent, kemijska in fizična manipulacija, genski doping. Na tekmovanjih so prepovedana poživila, narkotiki, kanabinoidi in glukokortikosteroidi.
Kaj pa prehranska dopolnila?
Prehranska dopolnila so definirana kot živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Taki pripravki so koncentrirani viri posameznih kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali določenim fiziološkim učinkom. Uporaba večine prehranskih dopolnil predstavlja nesprejemljivo nevarnost za športnike in njihovo športno kariero, zato se njihova uporaba ne priporoča.
Če je športnik, ki je na dopinškem testu zaradi prehranskih dopolnil pozitiven, lahko to pomeni kršitev protidopinških pravil, saj prehranska dopolnila (namerno ali nenamerno) lahko vsebujejo prepovedane snovi ali pa so nehote kontaminirane s prepovedano snovjo ali snovmi. Nevarnosti in tveganja z uživanjem prehranskih dopolnil so jasna, ali se bo športnik za tveganje odločil, pa je odvisno od njega.
Kako preprečiti doping?
Preveriti vsa zdravila, predno se vzamejo (da morebiti ne vsebujejo prepovedanih snovi). Pred zaužitjem prehranskih dopolnil oz. dodatkov, energijskih pijač ali zelišč preveriti stopnjo tveganja. Zaprositi za terapevtsko izjemo, če se potrebuje prepovedane snovi za zdravljenje legitimnih zdravstvenih stanj.
Nekaj razvpitih primerov dopinga
Na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Pyeongchangu je bila na testu za doping pozitivna tekmovalka v bobu Nadežda Sergejeva, pozitiven je bil tudi tekmovalec v curlingu Aleksander Krušelnicki. Žal je bil pozitiven tudi slovenski hokejist Žiga 
Jeglič, ki je moral v 24-ih urah po razkritju zapustiti olimpijsko vas, in japonski hitrostni drsalec na kratkih progah Kei Saito. Dvigalec uteži iz Kirgizistana Izat Artikov je bil prvi športnik, ki so ga na poletnih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru ujeli pri jemanju nedovoljenih poživil. Uporabljal je strihnin, sicer strup za glodavce, ki v manjših količinah služi kot stimulans. Ostal je brez bronaste medalje, ki jo je osvojil v kategoriji do 69 kilogramov. V svetovnih medijih je v zadnjem času najbolj odmeval doping primer teniške igralke Marije Šarapove, pri nas pa biatlonke 
Teje Gregorin in atletinje Jolande Čeplak.
Koliko je nedokazanih dopingov?
Znano pa je, da so bili primeri dopinga pred zrušitvijo socializma najbolj številni v nekdanjih komunističnih (socialističnih) državah, predvsem zaradi pomanjkanja denarja za treninge in potovanja na tekmovanja, zato so na ta nepošten način skušali premagati ostale športnike iz drugih držav. Zaradi težav pri pridobivanju podatkov in ostalih stvari pa so bili ti številni dopingi nedokazani, a v zadnjem času na dan curljajo informacije o tem, da posamezniki od teh športnikov iz nekdanjih komunističnih držav priznavajo, da je bil doping pri njih pač sestavni del športa.
J.A.
