Ste že slišali za izraz citrus iz raja? To so grenivke polne vitamina C, ki imajo ugoden učinek na naše zdravje. A le malo ljudi pa ve, da se v lupini in njenih semenih skrivajo dragocene sekundarne snovi.

Grenivke so nastale z naravnim križanjem med pomarančo in pomelom. Vsebujejo veliko vitamina C (en sadež zadosti dnevnim potrebam po tem vitaminu), folno kislino, vitamine skupine B, kalij, železo, kalcij, antioksidante in flavonoide. Ta koktajl zdravilnih učinkovin podpira imunski sistem, deluje kot antidepresiv, pomaga pri absorpciji železa, spodbuja prebavo, razstruplja telo, podpira jetra in ledvice, pomaga pri nespečnosti, poživlja srce in ožilje ter prinaša še mnogo drugih pozitivnih učinkov za telo.

Izvlečki iz grenivkinih pečk

Izvlečki iz grenivkinih pečk so zakladnica tistih snovi, ki jih običajno ne zaužijemo, saj imajo kultivirane grenivke iz trgovin zelo malo pečk. Če se kakšna znajde v sadežu, jo običajno odstranimo. To pravzaprav ne preseneča, saj si le težko si zamislimo kaj bolj grenkega od pečk grenivke.

Vsebujejo različne polifenolne spojine – flavonoide, kot so naringenin in derivati, hesperidin, kvercetin, itd. Vse te snovi so močni antioksidanti. Učinkovito zmanjšujejo permeabilnost (prepustnost) kapilar, povečujejo pretok krvi, ščitijo celice, lovijo proste radikale, spodbujajo izločanje in zavirajo rast virusov, bakterij ter glivic.

Izvlečki iz grenivkinih pečk se uporabljajo za zdravljenje gripe, okužb z bakterijo Helicobacter pylori (ki povzroča rane na želodcu), okužb v predelu nosu, grla in ušes, kandidoze, sindroma razdraženega črevesja in okužb s kožnimi glivicami.

Flavonoidi – antioksidanti iz grenivk

Flavonoidi so obsežna skupina vodotopnih antioksidantov, ki dajejo barvo cvetovom, plodovom in včasih tudi listom rastlin. Delimo jih v 6 skupin, in sicer antocianidine, flavanole, flavanone, flavonole, flavone in izoflavone. Pogosto jih imenujemo tudi bioflavonoidi, saj so povečini naravnega izvora. Do sedaj je opisanih že več kot 5.000 vrst flavonoidov. Ponašajo se s protialergijskim, protivnetnim, protimikrobnim in protirakavim delovanjem.

Flavonoidov ne moremo uvrstiti v nobeno izmed klasičnih skupin prehranskih snovi (maščobe, beljakovine, ogljikovi hidrati, itd.). Zaradi svojih (še neizkoriščenih) zdravilnih moči so v zadnjem času pravi magnet za znanstvenike. Kemično gledano spadajo med glikozide, torej kemične spojine alkohola in sladkorja. V naravi so zelo razširjeni, saj se nahajajo v nadzemnih delih številnih rastlin.

Leta 1980 jih je odkril ameriški imunolog, fizik in ljubiteljski vrtnar dr. Jacob Harrich. Opazoval je grenivkine pečke, ki so ležale na kompostu, vendar niso gnile kot preostanek bioloških odpadkov. To je pritegnilo njegovo zanimanje in ga vodilo v odkritje flavonoidov, ki so močnejši, a manj škodljivi od vseh do sedaj poznanih antibiotikov. Za razliko od antibiotikov, ki ubijajo samo bakterije, se flavonoidi bojujejo tudi proti drugim mikroorganizmom, kot so glivice in virusi.

Vitamin C v grenivkah krepi imunski sistem

Najbolj poznan zdravilni učinek vitamina C je krepitev imunskega sistema. Levkocitom (belim krvnim celicam) pomaga pri opravljanju fagocitoze. To je celični proces, pri katerem fagociti obdajo oz. pogoltnejo tuje snovi, ki so vdrle v telo. Na ta način pomagajo zviševati celično odpornost.

Ekološka pridelava grenivk zagotavlja varnost izvlečkov iz grenivkinih pečk

Na tržišču je malo izvlečkov iz grenivk, ki izhajajo iz kontrolirane ekološke pridelave. Kar je slabo, saj so citrusi iz konvencionalne pridelave obdelani s pesticidi že na plantažah, še dodatne doze strupov pa so deležni pred transportom.

Pesticidi preprečujejo gnitje, plesnenje in razkrajanje sadežev, vendar so za človeško zdravje zelo škodljivi. Najpogosteje uporabljeni fungicidi na citrusih so imazalil, tiabendazol in ortofenilfenol.

Večji delež strupov sicer ostane na lupini, manjši delež pa žal preide tudi v notranjost sadeža. Izbirajmo torej sadeže iz ekološke pridelave, ko imamo namen zaužiti sok ali sredico sadeža, še toliko bolj pa, če želimo uporabiti nastrgano lupinico. Svojih dobrot seveda ne želimo začiniti z izdatno merico strupov.

Če ne gre drugače, sadež umijmo s toplo vodo ali ga namočimo v vodi z jabolčnim kisom. Tako bomo odstranili vsaj del nakopičenih strupov. Najbolje bi bilo, da bi si po lupljenju umili roke, kar bi preprečilo prenos pesticidov na sredico sadeža, vendar je to v praksi težje izvedljivo.

Ekološko pridelani sadeži so nekoliko dražji in manj obstojni, vendar imajo pomembne prednosti – so polnejšega okusa, imajo več vitaminov in nič (ali zelo malo) telesu nevarnih snovi.

Če smo pozorni na ekološki izvor pri nakupu svežih citrusov, pa skrb ne bo odveč tudi pri nakupu izvlečkov iz semen in olupkov.