Ministrica za zdravje pa nič. Ne bu ne mu. Je res tako nesposobna? Ali pa se ji ne da, ker je preveč dela s tem?
Kaj pa sploh je čakalna doba?
Pa pojdimo lepo po vrsti. Čakalne dobe v Sloveniji urejata Zakon o pacientovih pravicah in Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov. Izraz čakalna doba pomeni pričakovano obdobje od vpisa v čakalni seznam (npr. za neki operativni poseg) pa do dejanskega zdravljenja. Čakalna doba je izražena v dnevih ali mesecih. Čakalni čas pa predstavlja razliko med dogovorjenim časom začetka izvedbe zdravstvene storitve in njenim dejanskim začetkom (izražen je v minutah). Čakalni seznami so lahko vodeni elektronsko ali ročno, obsegajo podatke o vrstnem redu zaporedno vpisanih bolnikov, ki čakajo na zdravljenje.
Nujna medicinska pomoč
Pomembno je razlikovanje med nujno medicinsko pomočjo, kjer gre za nujna zdravstvena stanja, pri čemer se mora bolniku pomoč nuditi takoj. Če pri bolniku ne gre za nujno medicinsko stanje in zdravnik zdravljenja oz. posega ne more opraviti takoj, se bolnika umesti na čakalni seznam. Pri tem se upošteva nujnost stanja bolnika, kar se pri umestitvi na seznam tudi posebej dokumentira. Izvajalci zdravstvenih storitev morajo pri tem poskrbeti za najkrajši možni čas, ko je storitev dejansko izvedena, v skladu s pogoji financiranja in znotraj okvira razumnega časa. V primeru, da bolnik iz opravičljivega razloga ni prišel na izvedbo storitve, mu mora izvajalec zdravstvene storitve določiti nov datum.
Če torej izvajalci zdravstvenih storitev v okviru programa, dogovorjenega z ZZZS, zavarovanim osebam ne morejo nuditi storitev takoj, morajo voditi čakalni seznam v skladu z veljavnimi predpisi in spoštovati vrstni red čakajočih v čakalnem seznamu ob istočasnem spoštovanju strokovno upravičene prednosti (stopnja nujnosti: nujno, hitro, redno).
Dovoljena meja za čakalno dobo je 90 dni
Skladno s Splošnim dogovorom ZZZS z izvajalci zdravstvenih storitev se dogovori za čakalne dobe za sledeče dejavnosti: zobozdravstvo za odrasle, zobozdravstvo za mladino, zobozdravstvo za študente in fizioterapijo. Pred ambulantami se torej vijejo dolge vrste. Ponekod je čas čakanja daleč nad dovoljeno mejo 90 dni, še več, daleč nad mejo, ki bi bila kakor koli ustrezna. Vse to dokazuje nujnost sprememb v slovenskem zdravstvu, vse večkrat pa se z vprašanji na to temo srečujejo tudi zastopniki pacientovih pravic.
445 dni in pol čakanja na revmatološki pregled
Daleč najdaljše čakalne dobe med ambulantami imajo revmatološke. V povprečju boste tam na pregled čakali 445 dni in pol.
V samem vrhu med ambulantami, kjer se je dobro v vrsto postaviti čim hitreje, pa sodijo tudi ambulante za maksilofacialno kirurgijo, urološke ambulante, dermatološke ambulante pa tudi očesne, kardiološke in fizioterapevtske so med njimi.
Kakšno pa je vodenje čakalnih seznamov?
Da so podatki alarmantni, so ugotovili tudi na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc. Pred časom so zato zagnali pilotni projekt za skrajšanje čakalnih vrst, ki je potekal v bolnišnicah Celje, Izola in Valdoltra ter v zdravstvenih domovih Celje, Koper, Izola in Piran. Rezultati so pokazali določene pomanjkljivosti, predvsem na področju vodenja čakalnih seznamov, saj naj bi bile na seznamih tudi osebe, ki se za poseg še niti odločile niso, ali pa za poseg sploh niso sposobne. Popolnoma nepotrebno so torej podaljševale čakalne vrste in posledično čakalne dobe.
Zakaj sploh nastajajo čakalne vrste? Pomanjkanje, pomanjkanje, pomanjkanje, ...
Razlogov za dolge čakalne vrste je več. A glavni je predvsem v načinu financiranja dela zdravstvenih ustanov. Koliko česa se bo v Sloveniji zdravilo, se namreč določi vnaprej, in sicer na partnerskih pogajanjih, v katera se vključujejo predstavniki Ministrstva za zdravje RS, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije, Lekarniške zbornice Slovenije, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Skupnosti organizacij za usposabljanje Slovenije. Torej ne zdravimo toliko, kot je treba, ampak toliko, kot smo se dogovorili, da bomo zdravili. Kar nam ne uspe takoj, pač počaka. Ostali razlogi so po mnenju varuhinje pacientovih pravic Mojce Mahkota še pomanjkanje kadra, pomanjkanje opreme in sredstev, pretirano napotovanje na posamezne specialistične preglede ter cene storitev.
Denarja naj ne bi bilo dovolj?
Denarja za vse programe in za vse potrebe, kot kaže, ni dovolj. A po drugi strani ZZZS ustvarja dobiček, prav tako zavarovalnice, ki ponujajo dodatno zdravstveno zavarovanje. Tako je npr. v letu 2014 ZZZS ustvaril pet milijonov evrov dobička, zavarovalnice pa so ga ustvarile v tem letu ustvarile kar 70 milijonov evrov. Tako je več kot očitno, da krvavo potrebujemo reformo zdravstvenega sistema. Ta se pripravlja že več let, vsi dosedanji predlogi pa so predvidevali, da bomo morali državljani za zdravstvo plačevati več.
Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Milojke Kolar Celarc želi zmanjšati čakalne vrste s pripravo spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta bo posegel tudi v koncesije zdravnikov, to pa bo – skupaj z dodatnimi ukrepi – vodilo k zmanjšanju čakalnih vrst, napovedujejo na ministrstvu.
Slovenska vlada nima politične volje …
Zdravniki ostajajo kritični in pravijo, da so to le začasni ukrepi, sistemske rešitve pa še ni na vidiku. “Vlada nima ne politične volje, ne moči, ne želje, da bi uresničila zdravstveno reformo, ki jo potrebuje Slovenija,” so v zdravniški zbornici, ki jo vodi Andrej Možina, kritični do predloga zakona.
Do konca mandata te vlade je Možina niti ne pričakuje. Kot pravijo, bo to le delni poseg v zakonodajo, ki ne bo odpravil anomalij, prinesel pa bo zaton zasebne dejavnosti v javnem zdravstvu in vzpostavil monopole javnih zavodov.
Le zakaj ministrica za zdravje ne odstopi?
Zato ne čudijo interpelacije zoper sedanjo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Med glavnimi razlogi za interpelacije zoper Kolar Celarčevo so bili soodgovornost za neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu, neučinkovito reševanje problematike čakalnih dob ter slabo poslovanje in vedno večjo zadolženost javnih zdravstvenih zavodov.
Stranka SMC, iz katere prihaja sedanja ministrica za zdravje, pa seveda na vse kriplje brani ministrico, ki jo, kakor da je najbolj varovana v tej vladi, podpira tudi njen šef, premier Miro Cerar. Pa čeprav so problemi v zdravstvu sedaj bistveno večji, kot ob času nastopa sedanje vlade – kar z drugimi besedami pomeni, da se stanja ni reševalo in urejalo, ampak močno poslabšalo. Zadeve so prišle tako daleč, da ministrica več kot očitno kaže, da ne obvladuje zdravstvenega sistema oziroma situacije v zdravstvu.
Koliko časa bomo Slovenci in Slovenke še trpeli nesposobno slovensko vlado?
Ob tem se lahko vprašamo, do kdaj še? A ne, do kdaj bo predsednik vlade še podpiral ministrico za zdravje, ampak do kdaj bomo še trpeli vladavino sedanje, popolnoma nesposobne vlade.
To, da je nesposobna in ni kos reševanju problemov, se vidi iz dneva v dan močneje. Verjetno je res čas za predčasne volitve in (predčasno) vladino slovo …
J. S.
