Mednarodni dan gora
Leta 2003 je Generalna skupščina Združenih narodov 11. december razglasila za mednarodni dan gora. Odločitev so sprejeli po velikem uspehu, ki so ga dosegli leto poprej s projektom o zavedanju človeštva o pomenu gora.
Na ta dan, 11. december, so marsikje organizirani dogodki z namenom opozoriti na pomen gora za življenje in za ohranjanje biotske raznolikosti, hkrati pa želijo organizatorji opozoriti na pomen varovanja in trajnostnega razvoja gorskih območij. Vsako leto je mednarodni dan gora posvečen drugi temi, pomembni za trajnostni razvoj gorskih območij.
Kulturna raznolikost Alp
Ko strašljive legende oživijo, ko zapojejo ljudske pesmi, ko kuhaš po babičinem receptu ali obujaš spomine ob potopisih; ko gozdovi plešejo in kamni trepetajo ob grozljivkah, klasični ali moderni literaturi – berejo gore. Od začetka in na glas; nežni verzi in romantični opisi v romanu ali prozi, v različnih jezikih, dialektih in lokalnih idiomih. Na mednarodni dan gora – 11. decembra – praznujemo kulturno raznolikost Alp!
Brati gore
Pobuda Brati gore se je začela na pobudo Nemškega predsedstva Alpske konvencije in Stalnega sekretariata 2015. Osnovna ideja je bila spodbuditi dogodke posvečene branju alpske literature na različnih lokacijah v Alpah na mednarodni dan gora (11. december). Pobuda je bila zelo dobro sprejeta med lokalnimi partnerji. V celotni alpski regiji je bilo 11. decembra organiziranih skoraj 100 dogodkov, v vseh štirih jezikih in številnih narečjih, sodelovalo je več tisoč ljudi. Pobuda se je izkazala za veliko več, kot so sprva predvideli; povezala je ljudi v Alpah z razpravljanjem o podobnih problemih, ocenjevanju pomena, vpliva in namena alpske literature, kljub dejstvu, da so bili fizično ločeni.
Na kratko o Alpski konvenciji
Alpe so s svojo biotsko raznolikostjo, vodnimi in lesnimi viri naravno, kulturno, življenjsko in gospodarsko okolje za več kot 14 milijonov ljudi in privlačna turistična destinacija za približno 120 milijonov gostov vsako leto. Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države (Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) ter EU za trajnostni razvoj in zaščito Alp. Skupaj s protokoli se Alpska konvencija osredotoča na upravljanje različnih tem (transport, energija, turizem, kmetijstvo, itd.), hkrati pa posveča posebno pozornost ljudem, ki živijo v Alpah. Več o Alpski konvenciji in njenih aktivnostih najdete na spletni strani.
Pod črto
Slovenija velja za gorsko območje, saj hribi in gore obsegajo več kot 72 % površja naše države. Tudi to je verjetno eden izmed razlogov, da imamo gore tako radi. Obisk gora z leti narašča. Zanimiv je podatek, da kar vsak peti Slovenec redno hodi v hribe.
S. G.
