Nekje na pol poti med Prevojami pri Šentvidu in Trojanami leži Blagovica. To je eno od najzgodnejših naselij z omembo v pisnih virih v Črnem grabnu. Vitez Bartold iz Blagovice »de Loggewitz« se omenja v pisanih virih že leta 1273.
Blagovica je gručasto naselje ob Radomlji in njenem desnem pritoku Zlatenščici. Oba vodotoka tečeta v osrčju Črnega grabna. V središču kraja stoji župnijska cerkev sv. Petra. Svežo podobo daje naselju razširjena in prenovljena podružnična osnovna šola s telovadnico, ki je lahko večnamenski prostor, namenjen tako športnim kot tudi kulturnim prireditvam.
Slovensko ime naselja Blagovica (nemško: Glogowitz) je najverjetneje nastalo iz osnove glog (Glogovica). Rastlina glog (Crataegus) je trnati grm ali nizko drevo z rožnatimi, večinoma belimi cvetovi. Obstaja pa tudi verjetnost, da so se po tej rastlini že prej imenovali blagoviški plemenitaši, ki so se morda že s tem imenom priselili v Blagovico.
Blagovico v pisanih virih omenjajo že leta 1273. Fotografije: Primož Hieng
V zgornjem delu Črnega grabna je v srednjem veku tovornike, prevoznike in trgovce varoval grad v Blagovici. Ta obcestna srednjeveška postojanka je stala v trikotu, ki ga v Blagovici oklepata potok Zlatenščica in Radomlja. Blagoviška graščina naj bi bila obdana z obrambnimi jarki. Kot je omenjena v pisnih virih, je bila tako kot drugod tudi v Blagovici stolpu podobna trdnjava.

Valvasor je o Blagovici leta 1689 zapisal, da leži ob Radomlji ob deželni cesti med visokimi hribi in da je tu veliko tovornikov.

Na drugem mestu dodaja, da Blagovica leži v dolini, ki poteka od Bistrice čez Trojanski hrib. Piše, da je v okolici Blagovice veliko obdelovalne zemlje, da je tu veliko dobrih travnikov, da sadno drevje uspeva, gozdovi, ki so poraščeni z bukvijo in smreko, dajejo prebivalcem dovolj lesa, da leže v dolini Radomlje lepe vasi. O hribih nad Blagovico je zapisal, da na njih ni naselij, a je svet kljub temu obljuden. V svoji osmi knjigi omenja tudi podružnično cerkev sv. Petra v Blagovici.
Zdajšnja župnijska cerkev sv. Petra v Blagovici je že četrta po vrsti na tem mestu. Najprej je stala kot kapelica sv. Petra in Pavla ob grajskem stolpu v gradu Blagovica. Oglejski patriarh Bertrand je 29. julija 1345 potrdil na novo ustanovljeno kaplansko službo pri kapeli Sv. Petra in Pavla v patriarhovem gradu v Blagovici, ki je spadala v župnijo Dob.
Kaplansko službo sta ustanovila oziroma utemeljila Otokar Blagoviški, župnik v Kamniku, in njegov brat Nikolaj Blagoviški. Leta 1420 je bila kapela Sv. Petra v Blagovici še dobska podružnica. Leta 1526 je že omenjena med krašenjskimi podružnicami. Zdajšnja cerkev je zgrajena v renesančnem slogu v obliki križa. Zgradili so jo med letoma 1750 in 1755.
Cerkev sv. Neže na Golčaju
Omenimo še eno cerkev, ki je na hribu nad Blagovico. To je cerkev sv. Neže na Golčaju, ki je v osnovi romanskega izvora, pozneje pa je bila večkrat prezidana. Oktobra 1941 so nacisti na Golčaju obkolili in po bitki uničili Radomeljsko četo, eno prvih partizanskih enot v Sloveniji. Na bitko spominja spomenik, ob katerem je vsako leto proslava. Golčaj dobro poznajo tudi pohodniki, saj prek tega hriba vodi evropska pešpot E6.
Primož Hieng