Na družabnih omrežjih še vedno odmeva incident na Kredarici, kjer je v petek zvečer Teja Jarc s skupino protestnikov grobo verbalno napadla predsednika vlade Janeza Janšo in notranjega ministra Aleša Hojsa.
Vsekakor bi po takem incidentu pričakovali odziv vodij opozicijskih strank, kakor tudi njihovih vidnih članov, a se to žal ni zgodilo.
Eden redkih odzivov, ki smo ga na družabnih omrežjih lahko prebrali, je odziv Tanje Fajon, ki pa je blago rečeno zapisan tako, da niti ne veš, komu je namenjen. Glede na to, da je Fajonova vešča govornica in vedno ostro obsodi dejanja njenih političnih nasprotnikov na desnici, lahko tokratni zapis bolj vidimo kot neko opravičilo incidenta.
Če kdo razume nizkotnost, žaljivost, nesramnost, sem med njimi, dnevno. S strani vladajoče stranke in njenih satelitov. Ampak to ne opravičuje, da na tako retoriko pristajam. Nikoli. In se je ne poslužujem. S tem nisi boljši. Družba je pa le bolj in bolj zastrupljena. #normalnost
— Tanja Fajon (@tfajon) August 21, 2021
Obsodbe ali vsaj graje dejanja protestnikov na Kredarici dejansko ni zmogel nihče drug. Ne predsedniki strank, še manj vidni člani opozicije. To pa je žalostno in zaskrbljujoče dejstvo, saj napada ne smemo gledati zgolj kot napad na Janeza Janšo, temveč kot napad na institut predsednika vlade, ne glede kdo to je.
Ni pomembno ali nam je oseba, ki opravlja funkcijo všeč ali ne, spoštovati je potrebno funkcijo, ki jo opravlja in se temu primerno vesti. Za omenjen incident na Kredarici težko najdeš opravičilo. Že dejstvo samo, da so začeli snemati in neprimerno komunicirati s predsednikom vlade, kaže na to, da je šlo, ne za spontan dogodek, temveč skrbno načrtovano dejanje in širjenje le tega po družabnih omrežjih.
A vsi tisti, ki so tokrat ostali tiho, se redno oglašajo in obsojajo vsak reakcijo Janeza Janše na njegove odgovore žaljenja. Takrat so zelo glasni in zelo ostri, predvsem pa v njihovih zapisih ni opaziti dvoumnosti.
Prav tak odziv vseh Janševih nasprotnikov pa pravzaprav daje veter v jadra protestnikom in si dovolijo vse in še več. Preprosto zato, ker si to dovolijo tudi njegovi nasprotniki, preprosto zato, ker lahko, preprosto zato, ker tudi dejanja političnih nasprotnikov ne obsodi nihče v medijih.
Prišli smo že tako daleč, da si to dovolijo celo novinarji, ker lahko. Na koncu pa trdijo, da ni medijske svobode.
