Materinski dan

Materinski dan je neuraden praznik, ki ga v čast vsem materam praznujemo na Slovenskem in tudi drugje  25. marca. Praznovanje materinskega dne izvira (spet) iz ZDA, kjer ga praznujejo že od leta 1910.

V Evropo je ta navada prišla šele po prvi svetovni vojni, a je bil sprva za praznovanje materinskega dne določen 15. maj. 

Materinskega dne brez Anne Marie Jarvis, ki je 12. maja 1907 priredila srečanje v spomin na svojo mamo, ne bi bilo. Leto pozneje se je namreč začela zavzemati za to, da bi drugo nedeljo v maju uradno posvetili vsem materam. Pred lokalno cerkvijo je potresla 500 belih nageljnov in svojo željo izrazila v pismih, ki jih je poslala največjim funkcionarjem tistega časa. Njena želja je bila uslišana – 8. maj 1914 je namreč datum, ko je ameriški kongres drugo nedeljo v maju uradno potrdil kot materinski dan.

Pri nas se je praznovanje materinskega dne pojavilo po prvi svetovni vojni. Najprej smo ga  praznovali na tisti dan  kot v ZDA, to je 15. maja, nato pa se je praznovanje prestavilo na 25. marec. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je ponovno v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje.

D. M.

Zanimivo

Nekateri raziskovalci menijo, da je katoliška cerkev z materinskim dnevom prekrila predkrščanski praznik matere vseh bogov Kibele, ki je bila simbol rasti in boginja rodovitnosti. Spomin na predkrščansko praznovanje se je ohranil tudi v nekaterih verovanjih. Na Krasu so denimo verovali, da na ta dan pade na zemljo nebeški ogenj, ki pospeši kalitev semen in rast.

Najzgodnejši so Norvežani, ki praznujejo materinski dan v koledarskem letu drugo nedeljo v februarju, zadnji pa so na vrsti Indonezijci, ki ga praznujejo na koncu leta, in sicer 22. decembra. Največ držav pa praznuje materinski dan v mesecu maju.  Slovenija je edina država na svetu, ki je za praznovanje izbrala datum 25. marec, predvsem zaradi povezave z omenjenim Marijinem oznanjanjem.