Vsakdo od nas pozna precej različnih jedi, a ko se prične z naštevanje, praviloma vsak začne z naštevanjem najbolj znanih in priljubljenih. Ko boste prihodnjič naštevali ali okušali nekatere izmed njih, boste zaradi njihovega nastanka nanje mogoče gledali malce drugače.
Hot dog
Če se malo pošalimo, smo Evropejci, natančneje Nemci, v Ameriko izvozili klobaso, oni pa so nam nazaj poslali hot dog (“vročo hrenovko”).
Prvi ga je na newyorških ulicah prodajal nemški priseljenec, in sicer na otoku Coney Island okoli leta 1870. Ime so leta 1893 spopularizirali ameriški časopisi. Beseda pes (dog) je bila sicer sinonim za klobaso, ko se je razvedelo, da so v Nemčiji za klobase uporabljali tudi meso psov. Ovitek hrenovke je v osnovnem receptu narejen iz tankega čreva ovc. Najdaljši hot dog na svetu, dolg 60 metrov, so naredili Japonci.
Polenta
Beseda polenta izvira iz latinske besede ‘pollen’, kar pomeni fina moka. Izvor današnje jedi, ki je veljala za kmečko jed, pripisujejo severni in osrednji Italiji.
Italijani pripravljajo polento v velikem loncu, imenovanem paiolo. Kuhajo jo od 45 minut do tri ure ter mešajo s posebno, veliko leseno žlico, ki ji rečejo ‘cannella’, nato jo še popečejo, ocvrejo ali pripravijo na žaru.
Na Tržaškem jo jedo po stari beneški tradiciji s sipo in paradižnikovo juho. V Lombardiji z različnimi siri in maslom, pa z gobami, rakci in z mesom ptic pevk. Ob jezeru Como jo pripravijo z ribo, na Avstrijskem pa s klobaso in kuhanimi slivami.
Pica
Tudi pica izvira iz Italije, a so podobne jedi poznali že antični Grki. Kruh so izboljšali z različnimi olji, zelišči in siri.
Perzijski vojaki so si v 6. stoletju pr. n. š. na svojih ščitih pekli pite s sirom in datlji. ‘Pizza’ je bila prvič pisno omenjena leta 997 v Gaeti na jugu Italije. Izvor sodobne pice nas ponese v Neapelj v 18. stoletje. Pice so prodajali na stojnicah in pred pekarnami, to tradicijo tam ohranjajo še danes. Napolitansko pico je leta 2009 Italija zaščitila kot svojo tradicionalno specialiteto. Vsebuje mozzarello buffalo Campana, narejeno v okolici Neaplja, in paradižnike san marzano z južnih pobočij Vezuva. Največjo pico (1.261 m2) v zgodovini so izdelali leta 2012 v Rimu.
Golaž
Tipična madžarska jed, nastala v času srednjeveškega Ogrskega kraljestva, od koder se je golaž razširil tudi v severno, srednjo in vzhodno Evropo.
Beseda ‘gulyas’ je prvotno pomenila pastir, šele pozneje se je začela nanašati tudi na jed, ki so jo pastirji pripravljali že v 9. stoletju. Tradicionalen madžarski golaž, ki se pripravlja iz govedine, teletine, svinjine in jagnjetine, se namreč ne gosti z moko ali izboljšuje s paradižnikom. Pripravljen je iz mesa živalskih mišic, bogatih s kolagenom (kot sta na primer rama ali šina). Ta se med kuhanjem pretvori v želatino in zgosti golaž. Tudi dodajanje čilija je moderna tradicija.
Burek
Burek oziroma turško ‘börek’ izvira iz 15. ali 16. stoletja s področja Otomanskega imperija.
Nekateri viri navajajo drugače, da je burek naslednik jedi placenta iz antičnega Rima. Danes je burek zelo priljubljena jed v državah severne Afrike, na Bližnjem vzhodu in na Balkanu. Za najbolj pristnega v naši regiji velja tisti iz Bosne in Hercegovine, kjer se burek imenuje le mesni, preostali so pite. Burek okrogle oblike izvira iz Niša, kjer ga je leta 1498 začel prodajati turški pek in kjer prirejajo vsakoletni festival Buregdžijada. V Izraelu ga nadevajo s krompirjevim pirejem, slanim sirom, gobami, čičerko, špinačo in jajčevci, mesnega večinoma pripravljajo le doma. Jagnjetino, govedino ali piščanca začinijo s čebulo, peteršiljem, koriandrom, meto in pinjolami. Na Kreti ga pripravljajo z bučkami, krompirjem, feto in meto.
Pa dober tek!
J. A.
