Izvor obeh praznikov (valentinovo – 14. februar, gregorjevo – 12. marec) izhaja iz krščanstva.
Pri nas je v zadnjem času valentinovo zagotovo bolj poznano kot gregorjevo, predvsem zaradi tega, ker se je valentinovo kot praznik zaljubljencev, komercialno povsem izrodilo.
Po katerem svetniku praznujemo valentinovo?
Do današnjega dneva so trije Valentini dobili status svetnika, najbolj poznani pa goduje 14. februarja, na torej na valentinovo. Gre za vplivnega gnostičnega učitelja Valentiniusa, ki je že davnega leta 143 kandidiral za rimskega škofa. Prvo pričevanje o povezanosti dne svetega Valentina z romantično ljubeznijo sega v 14. stoletje. Verjetno je, da marsikatera legenda o svetem Valentinu izhaja prav iz tega časa. Med njimi tudi ta, da je na večer, preden je bil sveti Valentin zaradi svoje krščanske vere mučen, ječarjevi hčeri predal ljubezensko pismo, na katerem je pisalo »Od tvojega Valentina«.Znamenita, a pogosto spregledana, je tudi omemba valentinovega v Shakespearovi tragediji Hamlet, ko Ofelija med svojim norim govorom v četrtem dejanju pravi: »Jutri je valentinovo«.
Na Gregorjevo se ptički ženijo
Tudi Gregorjevo je praznik, povezan z zaljubljenci. Tega dne se po ljudskem izročilu, 12. marca, ptički ženijo. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem
iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato se sedaj praznuje 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Gregorijanski koledar pa se ne imenuje po svetniku Gregorju Velikemu (ki ga praznujemo 12. marca), ampak po papežu Gregorju XIII., ki je živel približno tisoč let kasneje.