Evropski parlament želi uzakoniti prepoved uporabe glifosata
V zavedanju, da je zdravje ljudi na prvem mestu, Evropski parlament zahteva 
prepoved uporabe glifosata, potencialno kancerogene snovi, po letu 2022. Evropska komisija je leta 2016 predlagala, da se dovoljenje za uporabo glifosata v EU podaljša za 15 let. Ker za takšen predlog ni dobila potrebne večine držav članic, je to obdobje najprej skrajšala na 10 let, nato pa na pet in lani novembra so države EU dovolile uporabo herbicida za nadaljnjih pet let.
Več kot milijon podpisov za prepoved glifosata
Medtem je evropska državljanska pobuda za prepoved glifosata zbrala 1,3 milijona podpisov. Organizatorji so jo lani 20. novembra predstavili evropskim poslancem.
»Glifosat ima uničujoče učinke na okolje, oblikovan je tako, da pobije vse rastlinje. Kot pravijo njegovi proizvajalci, gre za pravi stroj za uničevanje,« je poslancem razložila predstavnica odbora državljanov Franziska Achterberg.
Marca 2015 je mednarodna agencija za raziskavo raka (ECHA) glifosat uvrstila med snovi, ki so za človeka verjetno kancerogene. Evropska agenija za varno hrano (EFSA) in Evropska agencija za kemikalije (ECHA), sta, nasprotno, ocenili, da glifosat pri človeku ne povzroča raka. Zakaj torej pobuda ne zaupa ocenam agencij EU, je Achterbergovo vprašalo kar nekaj poslancev. Razlog za to je dejstvo, da sta se EFSA in ECHA pri svojih ocenah močno opirali na tiste raziskave o varnosti glifosata, ki so jih pripravila podjetja iz kemične industrije, je odgovorila predstavnica podpisnikov pobude.
Monsanto in glifosat: najdemo ga povsod, pa je varen?
Glifosat podjetja Monsanto je najbolj uporabljani herbicid na svetu. Nekatere raziskave pa vzbujajo dvom o njegovi neškodljivosti za ljudi; glifosat bi namreč 
lahko bil kancerogen, pa tudi endokrini motilec. Monsanto trdi, da je glifosat varen za ljudi. Vendar pa so na dan prišli interni dokumenti podjetja, ki kažejo, da je Monsanto sodeloval pri pisanju študij o varnosti svojega najbolj prodajanega izdelka. Pri tem naj bi bili znanstveniki, ki so se podpisovali pod študije, zgolj na videz neodvisni.
Evropski parlament je zato lani oktobra organiziral zaslišanje, kjer bi se evropski poslanci seznanili z dokumentacijo ( t.i. Monsanto Papers), ki jih je podjetje moralo razkriti v okviru sodnih postopkov v ZDA. Ljudje, ki so zboleli za redkimi oblikami krvnega raka, tam namreč tožijo Monsanto, ker naj bi bili maligni limfomi posledica izpostavljenosti glifosatu. Predstavniki Monsanta so zavrnili vabilo na zaslišanje, češ da Evropski parlament ni primeren kraj za razpravo o znanstvenih študijah.
Dokumenti jasno kažejo, da Monsanto že dolgo zavaja, je dejala preiskovalna novinarka Carey Gillam iz nevladne organizacije US Right To Know, ki se posveča živilski verigi. Podjetje je vzpostavilo mreže sebi naklonjenih znanstvenikov iz ZDA in EU, ti pa nato kot navidezno neodvisni strokovnjaki prepričujejo regulatorje o varnosti glifosata, je opozorila.
Agencije EU uporabljale študije Monsanta
Številne študije, pri katerih je sodeloval Monsanto, imajo po mnenju poslancev težave z verodostojnostjo. Na te študije sta se pri svojih odločitvah o varnosti glifosata sicer opirali tudi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) in Evropska 
agencija za varnost hrane (EFSA). Bayer, nemški farmacevtski in kemični gigant, pa je že leta 2016 ponudil 66 milijard ameriških dolarjev za nakup Monsanta. Združitev teh podjetij bi ustvarila največjega svetovnega proizvajalca pesticidov in semen; obvladovalo bi četrtino svetovnega trga.
Združitev še ni dobila zelene luči Evropske komisije, ki zdaj preverja učinke na konkurenco.
