Rodil se je 29. junija 1797 leta v gradiču Mala vas pri Dobrniču. Njegova sta imela pet otrok, izmed katerih je bil Friderik četrti (krščen kot Irenej). Mati je umrla leta 1808, oče leta 1812 in tako je Friderik odraščal v hiši doktorja Jurija Dolinarja, laičnega profesorja v škofijskem semenišču v Ljubljani. Poletja je preživljal pri stricu Ignaciju na gradu Belnek pri Moravčah.
Najprej je na Dunaju študiral pravo in ga leta 1821 dokončal. Nato je v Ljubljani vstopil v bogoslovje. Duhovnik je postal leta 1823. Štiri leta je bil kaplan v Šmartnem pri Kranju, nato pa dve leti v Metliki. Ko mu je pod roke prišla knjižica “Oris zgodovine Cincinnatijske škofije”, se je Baraga odločil za misijonarski poklic. Leta 1830 je odšel v Združene države Amerike misijonarit med Indijance. Njegova prva misijonska postojanka je bila Arbre Croche (Krivo drevo, danes Harbor Springs) ob Michiganskem jezeru, na ozemlju plemena Otava. Leta 1835 je bil poslan v La Pointe ob Gornjem jezeru, k plemenu Očipva. Po redko poseljenem indijanskem ozemlju se je pogosto odpravil na misijonska potovanja, zaradi česar so ga začeli klicati “duhovnik na krpljah”.
Leta 1852 je bil v Cincinnatiju posvečen v škofa, njegovo prvo škofovsko mesto je bilo v mestu Sault Ste. Marie, od leta 1866 naprej pa Marquette. Leta 1865 ga je zadela kap, od takrat pa se mu je zdravje začelo naglo slabšati. Umrl je 19. januarja leta 1868.
Pocahontas
Napisal je več nabožnih knjig ter v knjigo, izdano v nemškem jeziku z naslovom Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev), kjer so med drugim Evropejci lahko prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pocahontas. 
Pomembni pa sta predvsem njegova slovnica in slovar 
očipvejskega jezika, v tem jeziku je napisal tudi več nabožnih knjig. Baraga je prebivalce v Ameriki tudi poučil, kako se sadi in vzgaja sadna drevesa in jim omogočil izboljšati življenje. V svojih misijonih je ustanavljal šole, kjer so se Indijanci učili branja, pisanja in računstva, njegovi sodelavci pa so poučevali različne obrti, predvsem kovaštvo in tesarstvo.
Baragova pot
Nekateri kraji v Sloveniji, ki so zaznamovali Friderikovo življenje, so danes povezani v Baragovo pot. Po škofu Baragi je poimenovanih kar nekaj stvari; npr. Baragov trg in 
Baragov vrtec v Kranju, v ZDA pa okrožje (county) v Michiganu, mestna občina (township) v tem kraju, pa tudi vas (village) v tej mestni občini. Vrsto let v kraju njegove smrti (Marquette) potekajo Baragovi dnevi, ki se ga udeležujejo slovenski rojaki iz Lemonta, Chicaga, Clevelanda, Toronta in Hamiltona ter drugih krajev iz ZDA in Kanade, kjer živijo Slovenci.
Baragovi dnevi
V župnijski cerkvi v Trebnjah so nedavno imeli posebno slovesnost ob 150. letnici rojstva škofa Barage.
Letos bo potekala še vrsta drugih dogodkov, povezanih s škofom Friderikom Barago. Tako bo 29. junija v okviru Baragovih dni v župnijski cerkvi v Trebnjem med drugim slovesna sveta maša ob njegovem rojstnem dnevu in molitev za beatifikacijo.
J.S.
