Mleko ali sladkarije? Kaj je bolj zdravo?

Je pitje mleka res zdravo?

Mleko (v večini primerov besedo mleko enačimo s kravjim mlekom, ker je najpogostejše) je bogat vir hranilnih snovi, ki bi ga bilo treba po priporočilih strokovnjakov uživati vsak dan, tako otroci kot odrasli. Uživamo lahko mleko samo ali pa mleko v obliki mlečnih izdelkov (siri, namazi, ipd.). Mleko in mlečni izdelki niso pomembni za organizem le zato, ker dajejo telesu energijo, temveč tudi zato, ker so dragocen vir hranilnih snovi. Otroci od 2. do 8. leta starosti naj bi dnevno zaužili dve enoti, mladostniki in odrasli pa tri prehranske enote mleka (kot enoto razumemo skodelico (2 dcl) mleka, skodelico fermentiranega napitka ali na mleku pripravljenega pudinga, približno 50 gramov skute ali 40 gramov sira).

Tako boste potrebam telesa po vnosu mleka in mlečnih izdelkov popolnoma ugodili, če si boste za zajtrk privoščili kosmiče z mlekom, za malico sendvič s sirom ali testenine, na katere si boste potresli nekaj sira, za večerjo pa si boste privoščili še jogurt. S tem boste telesu zagotovili zadostno količino kalcija, ki krepi kosti in preprečuje razvoj osteoporoze v kasnejših letih. Z mlečnimi izdelki pa ne gre pretiravati, saj ima čezmeren vnos kalcija v telo dvojni negativni učinek. Če v telo vnesemo višek kalcija, se ta namreč ne vsrka, poleg tega pa se pospeši tudi izločanje kalcija, ki je že vgrajen v kosti.

Mladi in mlečni izdelki

Dejstvo je, da mleko in mlečni izdelki med mladimi niso več “popularni”. Namesto njih si raje privoščijo kakšno sladkarijo ali spijejo sladkano pijačo, kar je izjemno skrb vzbujajoče. Tako sladkarije in sladkane pijače uživata kar dve tretjini mladostnikov, starih od 11 do 15 let, medtem ko jih po mleku poseže vsakodnevno in trikrat na dan, kakor priporočajo strokovnjaki, le 14,7 odstotka. Enkrat na dan mleko in mlečne izdelke uživa 43 odstotkov mladostnikov

Zakaj je mleko tako dragoceno?

Laktoza je pomemben vir energije, ki pospešuje delovanje prebavnega trakta in povečuje sposobnost telesa za vezavo fosforja ter kalcija. Za osebe, ki imajo laktozno intoleranco lažje oblike, strokovnjaki priporočajo uživanje fermentiranih mlečnih izdelkov, kot so siri, jogurti, kefir, kislo mleko ali mleko brez laktoze.

Mlečne beljakovine, ki so bogat vir aminokislin in biološko aktivnih peptidov, pomagajo graditi tkiva, oskrbujejo mišice z energijo, pomagajo pri transportu vitamina A po telesu, gradijo kosti in krepijo imunski sistem, poleg tega pa ugodno vplivajo na srčno-žilni, prebavni, imunski in živčni sistem. So pa nekateri ljudje na te beljakovine tudi alergični, kar se kaže predvsem s prebavnimi, dermatološkimi in dihalnimi težavami.

Švedska študija šokirala vse (prekomerne) ljubitelje mleka

Če gre verjeti študiji s Švedske, pa mleko ni povsem zdravo za pitje oz. ga ni zdravo piti v prevelikih količinah.

Znanstveniki, ki so v svojo raziskavo vključili 60 tisoč žensk in 45 tisoč moških, starih med 45 in 79 let, trdijo, da mleko skrajšuje življenjsko dobo.

 »Pri ženskah, ki so na dan spile najmanj 3 skodelice mleka, je bilo tveganje za smrt kar za     90 odstotkov višje kot pri ženskah, ki so na dan spile manj mleka. Tveganje za zlom kolka      je bila v prvi skupini v primerjavi z drugo višja za 60 odstotkov, tveganje za zlome na           splošno pa za 15 odstotkov,“ je zapisal soavtor študije, profesor Karl Michaelsson in   poudaril, da pri tem ni pomembno, katero mleko ljudje pijejo (polnomastno ali manj     mastno).

Za to naj bi bili krivi laktoza in galaktoza, še piše v študiji, ki jo je objavila revija British Medical Journal. Mlečni sladkor lahko namreč v telesu sproži oksidativni stres (kemični stres, ki je prisoten v živih organizmih zaradi povečane količine potencialno škodljivih reaktivnih kisikovih zvrsti- to so reaktivne snovi, radikali ali molekule s kisikom, ki reagirajo s sestavinami celice in pri tem povzročijo potencialno nevarne spremembe) in kronična vnetja, ki sta glavna krivca za bolezni, kot je na primer artroza.

Mleko in zdravje

Kot je razvidno iz same študije, so imele težave z zdravjem osebe, ki so popile preveč mleka (več kot 3 enote mleka), kar posledično pomeni, da je neko normalno uživanje mleka in mlečnih izdelkov za naše telo zdravo in v bistvu nujno, vsako pretiravanje pa je, kot to velja za vse na tem svetu (in tudi za uživanje mleka), pač škodljivo.

J.S.
————————————————————————————————————————————–

Pod črto

V novembru 2017 odkupljenega več kravjega mleka kot v novembru 2016
V novembru je bilo odkupljenega približno 45.200 ton kravjega mleka, to je za 2,6 % več kot v novembru 2016, hkrati pa za 4,1 %  manj kot v prejšnjem mesecu.

V mleku, odkupljenem v novembru 2017, več beljakovin in maščob
Tako delež maščob kot tudi delež beljakovin sta bila višja kot v prejšnjem mesecu in tudi višja kot v novembru 2016. Mleko, odkupljeno v letošnjih prvih enajstih mesecih, pa je vsebovalo več maščob, beljakovin pa manj kot mleko, odkupljeno v istem obdobju prejšnjega leta.

Proizvodnja masla v novembru 2017 večja, drugih mlečnih izdelkov pa manjša kot v prejšnjem mesecu
Mlekarne so v novembru proizvedle več kot 330 ton masla (skoraj 21 % več kot v predhodnem mesecu). Proizvodnja drugih mlečnih izdelkov se je zmanjšala: smetane za skoraj 13 %, konzumnega mleka za več kot 4 %, fermentiranih mlečnih izdelkov in sira pa za okrog 3 %.

Z izjemo smetane in mleka v prahu, proizvodnja mlečnih izdelkov večja kot leta 2016 v istem obdobju
V primerjavi s proizvodnjo mlečnih izdelkov v novembru 2016 so mlekarne proizvedle za več kot 39 % več masla, skoraj 6 % več sira, skoraj 4 % več fermentiranih mlečnih izdelkov in skoraj 1 % več konzumnega mleka. Proizvodnja smetane se je zmanjšala za skoraj 6 %.

Tudi celotna proizvodnja mlečnih izdelkov v prvih enajstih mesecih leta 2017 (razen mleka v prahu) je bila večja kot v istem obdobju leta 2016: proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov za skoraj 26 %, proizvodnja konzumnega mleka za skoraj 13 %, masla za več kot  17 %, sira za skoraj 10 % in proizvodnja smetane za skoraj 1 %.