Balkanski bojevnik: Vse, kar morate vedeti o enem največjih kriminalnih primerov v Sloveniji

Primer Balkanski bojevnik je ena najobsežnejših preiskav in sojenj povezanih z organiziranim kriminalom v Sloveniji. Gre za primer, ki je vključeval mednarodno trgovanje s kokainom, sodelovanje slovenske kriminalne združbe z balkanskimi narkokralji ter večletne pravne zaplete. Postopek je trajal več kot 13 let in na koncu pustil številna vprašanja o učinkovitosti pravosodnega sistema.

Ozadje primera

Slovenska policija je leta 2010 začela obsežno preiskavo kriminalne skupine, ki naj bi bila povezana s srbskim narkokraljem Darkom Šarićem. Obtoženi so bili za:

• Organizirano preprodajo kokaina v velikih količinah,

• Sodelovanje v kriminalni združbi,

• Pranje denarja,

• Ometanje sledi in zlorabo uradnih položajev.

Gre za kompleksno mrežo, ki je imela velik vpliv na trg drog v Sloveniji in širši regiji.

Ključni akterji

• Dragan Tošić – domnevni vodja slovenske veje združbe in glavni obtoženec. Na zadnjem sojenju je priznal krivdo.

• Đemalj Mandžuka – pomemben član združbe, ki ni priznal krivde, a je zadeva proti njemu zastarala.

• Anes Selman in Jakob Remškar – ostala pomembna imena, ki sta priznala krivdo in prejela kazni.

Potek sodnih postopkov

• Prvo sojenje (2012): Veliko obtoženih je bilo oproščenih zaradi izločitve ključnih, nezakonito pridobljenih dokazov.

• Drugo sojenje (2018): Obtoženi so bili spoznani za krive, a so bile kazni kasneje znižane.

• Vrhovno sodišče (2021): Razveljavilo je obsodilno sodbo zaradi nepravilnosti pri dokazih, kar je sprožilo tretje sojenje.

• Tretje sojenje (2023): Večina obtoženih je priznala krivdo, sodstvo je potrdilo kazni, ki so bile že prestane.

Najvišja izrečena kazen

Najvišjo kazen je prejel Dragan Tošić, in sicer 7 let zapora. Vendar zaradi dolgotrajnih postopkov in priznanj krivde obtoženih na koncu dejansko niso dobili dodatnih zapornih kazni, saj so te že prestajali med sodnimi postopki.

Trenutno stanje obtoženih

Večina obtoženih v primeru Balkanski bojevnik je sodbo že prestala ali so bili postopki proti nekaterim zaradi zastaranja ustavljeni. Ključni akterji, kot je Dragan Tošić, so po priznanju krivde izrekli svoje kazni in so že izpuščeni na prostost. Nekateri, kot Đemalj Mandžuka, proti kateremu je postopek zastaral, pravno niso bili kaznovani. S tem je pravzaprav kaznovanje večine vpletenih postalo simbol dolgotrajnih in včasih neučinkovitih pravnih postopkov v Sloveniji.

Kritični pogled na mile kazni in pravosodni sistem

Primer Balkanski bojevnik je dober pokazatelj, kako slovensko pravosodje obravnava preprodajo drog:

• Dolgotrajnost postopkov in zastaranje kazni pogosto pomeni, da obtoženci dejansko ne prestanejo realne kazni.

• Izločitev dokazov zaradi postopkovnih napak oslabi primere tožilstva.

• Mile kazni zmanjšujejo odvračilni učinek in lahko spodkopavajo zaupanje javnosti v sodstvo.

• Zaradi tega lahko organizirani kriminal ostaja aktivnejši in bolj nevaren.

Dostopnost droge in delovanje kriminalcev: 

Poleg pravosodnih težav pa primer jasno kaže tudi na problematiko dostopnosti drog in razsežnosti delovanja kriminalnih združb v Sloveniji:

• Enostaven dostop do kokaina in drugih prepovedanih substanc na ulicah slovenskih mest kaže na neučinkovitost policijskih ukrepov in preprečevanja distribucije.

• Kriminalci uspešno izkoriščajo pravne luknje, korupcijo in počasne postopke, da bi vzdrževali dobavne kanale.

• Zaradi nedoslednih sankcij in dolgoletnih postopkov se kriminalci ne bojijo tveganja, kar spodbuja nadaljnje širjenje trgovine z mamili.

• Posledično se družba sooča s povečanjem zasvojenosti, nasilja in drugih socialnih težav, ki so povezane z organiziranim kriminalom.

Primer Balkanski bojevnik razkriva sistemske pomanjkljivosti v boju proti organiziranemu kriminalu in preprodaji drog v Sloveniji. Ne le, da slovenski pravosodni sistem zaradi dolgotrajnosti postopkov in milejših kazni ni uspel učinkovito kaznovati storilcev, temveč kriminalci še vedno zlahka dostopajo do trga in vzdržujejo svoje aktivnosti.

So res izstopili iz igre?

Čeprav je sodni proces proti Balkanskim bojevnikom formalno zaključen, ostaja v zraku vprašanje, ali so obtoženi dejansko prenehali s kriminalnimi dejavnostmi. Večina je danes na prostosti – mnogi so si v tem času ustvarili nova življenja, nekateri so se umaknili iz javnosti, drugi naj bi bili še vedno povezani z mrežami v regiji. Nekateri mediji celo poročajo o njihovih domnevnih stikih z novimi strukturami organiziranega kriminala, vendar uradnih postopkov zoper njih trenutno ni.

V praksi se kaže, da so kazni, ki so jih prejeli, večinoma že prestali, njihovi vplivi pa se niso popolnoma izničili. To kaže na dolgotrajno nemoč sistema, da bi prekinil verige organizirane kriminalne dejavnosti.

Primer Balkanski bojevnik tako ni le zgodba o enem sojenju, temveč tudi ogledalo slovenskega pravosodja – počasnega, nežnega do hudih kaznivih dejanj in pogosto neuspešnega pri zaščiti družbe pred dolgoročnimi posledicami kriminala.

Za učinkovito preprečevanje kriminala in zaščito družbe so potrebne sistemske reforme, hitrejše sodne obravnave, strožje kazni in boljše ukrepe za preprečevanje distribucije drog.

Portal OS