V Sloveniji je ponarejanje medu prisotno, vendar v manjšem obsegu kot v nekaterih drugih državah. Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je zadnje uradno vzorčenje medu pokazalo neskladnosti pri 6 od 25 analiziranih vzorcev. Od teh je bilo poreklo petih označeno kot “mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU”, eden pa je bil slovenskega porekla. Vzorci so bili umaknjeni s trga februarja 2024 zaradi prisotnosti tujih sladkorjev ali markerjev sirupov. – NaDlani.si – Bodite na dlani tudi vi!
Ob svetovnem dnevu čebel je evropska poslanka Zala Tomašič v Evropskem parlamentu organizirala poseben dogodek, s katerim je poudarila pomen zaščite čebel, pravega medu ter osvetlila eno najpomembnejših problematik – problem ponarejenega medu.
Dogodek je potekal v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik slovenske in evropske čebelarske zveze Boštjan Noč. Dogodka se je udeležilo več evropskih poslancev in celo predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Poslanka Tomašič je v svojem govoru poudarila, da svetovni dan čebel ni le simboličen dan, ampak priložnost, da opozorimo na konkretne izzive, s katerimi se soočajo čebelarji in potrošniki po vsej Evropi. Izpostavila je problematiko ponarejenega medu, ki preplavlja evropski trg: »Potrošniki mislijo, da kupujejo med – a v resnici pogosto kupujejo ponaredek, uvožen iz držav, kot sta Kitajska in Turčija, kjer nadzor ni primerljiv z evropskimi standardi. Tak ‘med’ nima ne zdravilnih učinkov ne kakovosti, ki ju ponuja pravi med. Gre za prevaro, ki jo Evropa predolgo tolerira.« Poudarila je, da si prizadeva za večjo sledljivost porekla, strožjo kontrolo kakovosti in predvsem za večjo zaščito evropskih čebelarjev in potrošnikov.
Ponarejen med je snov, ki:
- Ne izvira iz čebel – vsebuje lahko sirupe iz sladkorja, glukoze, fruktoze, koruzni sirup, škrobni sirup ipd.
- Je umetno izdelana – pogosto izdelana tako, da ima podobno barvo, viskoznost in okus kot pravi med.
- Vsebuje dodatke – včasih se doda aromo ali barvilo, da je bolj podoben pravemu medu.
Kako ga prepoznati?
- Kapljica medu v vodo: Pravi med se počasi usede na dno kozarca, medtem ko ponarejen med hitro razpade v vodi.
- Preizkus z ognjem: Med na leseno vžigalico – če se vžge, je najverjetneje pravi (ne vsebuje vode in sladkorja).
- Kristalizacija: Pravi med sčasoma kristalizira, medtem ko ponarejen pogosto ostane tekoč.
- Preverjanje etikete: Če je na embalaži navedeno, da vsebuje dodane sladkorje, koruzni sirup ali umetne snovi, gre za ponarejen med.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč je udeležencem predstavil nujnost ukrepanja: »Na evropskem trgu je več kot polovica medu ponarejenega. Samo pravi med krepi naše zdravje – ponarejeni pa ga lahko celo ogrozi. Zato je čas, da Evropa s polic umakne ves ponarejeni med in zaščiti potrošnika.«
Ob tem je izpostavil tudi pomen opraševanja: »Vsaka tretja hrana, ki jo uživamo, je plod opraševanja čebel. Tega “servisa” ni mogoče uvoziti – brez čebel ni samooskrbe v Evropi.« Dodal je še poziv k uvedbi neposredne podpore za čebelarje ter k skupni evropski kampanji za lokalno hrano: »Če hočemo trajnostno Evropo, moramo ohraniti evropskega kmeta in čebelarja.«
Poslanka Tomašič naj bi vsem evropskim poslancem podarila kozarec pravega slovenskega medu, skupaj torej kar 720 kozarcev medu – v znak podpore slovenskemu čebelarstvu in hkrati kot opozorilo na nujnost zaščite pravega medu.
Portal Os.
