Slovenija se je v začetku leta 2025 znašla v gospodarsko skrb vzbujajočem položaju. Po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in Eurostata je BDP v prvem četrtletju padel za 0,8 % na četrtletni ravni in za 0,7 % na letni ravni. Ta padec je največji med vsemi članicami Evropske unije.
Ob tem je nujno vprašanje: kako smo sploh prišli do tu in kdo nosi odgovornost?
Eurostat lestvica: Slovenija na dnu
Evropski statistični urad je 15. maja 2025 objavil uradne podatke za četrtletno rast BDP v državah članicah EU. Rezultati za Slovenijo so šokantni.
🔽 Četrtletna sprememba BDP (Q1 2025)
| Država | Rast (%) |
|---|---|
| Irska | +3,2 |
| Španija | +0,6 |
| Litva | +0,6 |
| Italija | +0,3 |
| Nemčija | +0,2 |
| Francija | +0,1 |
| Evroobmočje | +0,3 |
| EU skupaj | +0,3 |
| Madžarska | -0,2 |
| Portugalska | -0,5 |
| Slovenija | -0,8 |
Vir: Eurostat, maj 2025
Medtem ko države, kot sta Irska in Španija, beležijo opazno rast, Slovenija beleži največji padec v EU. To ni le statistika – to pomeni resne posledice za zaposlovanje, javne finance in zaupanje tujih vlagateljev.
Strukturni problemi: Investicije in izvoz v zatonu
Glavni dejavniki negativne rasti:
-
Investicije so upadle za 5,1 %, kar je posledica predvsem 9-odstotnega padca v gradbeništvu. Projekti so zamrznjeni, izvajalci opozarjajo na plačilno nedisciplino države in administrativne zavore.
-
Zasebna potrošnja se je komaj premaknila (+0,4 %), kar kaže na naraščajoče nezaupanje prebivalstva v gospodarsko stabilnost.
-
Izvoz se je zmanjšal, medtem ko je uvoz ostal stabilen. Neto izvoz je tako prispeval negativno 1,4 odstotne točke k BDP.
Gre za kombinacijo notranjih slabosti in zunanjih pritiskov, ki jih vlada očitno ni pravočasno prepoznala ali obravnavala.
Politična odgovornost: Je vlada zatajila?
V trenutku, ko so druge države investirale v inovacije, prenovo infrastrukture in reforme trga dela, je slovenska vlada:
-
odlašala z reformami: davčna reforma, modernizacija javnega sektorja in ukrepi za večjo konkurenčnost ostajajo nerealizirani.
-
porabljala sredstva neracionalno: odmevni primeri subvencij podjetjem brez preglednega nadzora in dragih svetovalnih pogodb brez rezultatov.
-
spregledala opozorila gospodarstvenikov, da se podjetja dušijo pod regulacijo, negotovostjo in zamudami pri javnih naročilih.
Po mnenju ekonomista dr. A. Meha iz Ekonomske fakultete v Ljubljani:
“Vlada je preveč fokusirana na socialne transferje in premalo na strukturne reforme. Brez produktivnosti ne moremo financirati rasti.”
Opozicija: Klic k politični odgovornosti
Predsednik opozicijske SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X ostro kritiziral vlado:
“Slovenija je edina država v EU, kjer gospodarstvo upada – kljub milijardam evropskih sredstev. Vlada mora odstopiti. To je nacionalna odgovornost.”
Koalicija sicer trdi, da gre za začasen zdrs in da so v teku ukrepi za stabilizacijo, a konkretnih rezultatov še ni.
Kaj nas čaka v prihodnjih mesecih?
Če bo gospodarska aktivnost upadla tudi v drugem četrtletju, bo Slovenija tehnično v recesiji (dve zaporedni četrtletji negativne rasti).
To bi lahko vodilo do:
-
manjših proračunskih prihodkov,
-
nove runde varčevalnih ukrepov,
-
večje brezposelnosti, zlasti med mladimi in v gradbeništvu,
-
izgube zaupanja tujih vlagateljev.
Evropska komisija je sicer napovedovala pospešitev rasti v drugi polovici leta, vendar trenutni trendi kažejo, da bo to težko uresničiti brez odločnega preobrata.
Slovenija je na gospodarskem razpotju. Če vlada ne bo nemudoma sprejela konkretnih ukrepov – od razbremenitve gospodarstva, do učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev – se utegnemo znajti v recesiji, ki bo trajala dlje, kot si priznavajo vladni predstavniki.
Gospodarstvo ni ideologija – je stvar realnosti, številk in učinkovitega upravljanja. In številke govorijo jasno: trenutna politika ni kos izzivom.
Viri:
