Praznik 1. maj, mednarodni praznik dela, izvira iz delavskega boja za pravice delavcev, predvsem za osemurni delovnik. Gre za gibanje, ki je bilo primerno času industrijske revolucije, ko pravice, ki jih imamo danes niso bile tako samoumevne.
Glavni povod za praznik je bil splošni delavski protest, ki se je začel 1. maja 1886 v Chicagu. Delavci so množično zahtevali 8-urni delovni čas. Protesti so bili sprva mirni, a je 4. maja prišlo do krvavega incidenta na trgu Haymarket, ko je neznanec vrgel bombo med policijo. Policija je začela streljati, več ljudi je umrlo, številni so bili ranjeni.
Več vodilnih sindikalistov in anarhistov je bilo aretiranih, štirje so bili kasneje usmrčeni. Dogodki so močno odmevali po svetu in postali simbol delavskega boja. Na pobudo Drugointernacionalne (socialistične internacionalne) je bil 1. maj razglašen kot mednarodni praznik delavcev v spomin na žrtve v Chicagu.
Praznovanje 1. maja se je v Sloveniji začelo že konec 19. stoletja, najprej neuradno. V Kraljevini Jugoslaviji je bil pogosto prepovedan ali omejen. V Socialistični Jugoslaviji je postal uradni državni praznik z množičnimi proslavami, govori, kresovanji in prvomajskimi pohodi – številne te tradicije se nadaljujejo še danes po vaseh in mestih.
Pomembno družbeno vprašanje, ki bi ga morali naslavljati danes pa je zagotovo vprašanje vrednosti dela. Zdi se, da delo ni več cenjeno tako kot bi moralo biti, prav tako pa se definicija samega dela, ob spreminjanju narave dela, vseskozi spreminja. O tem kaj bo pravzaprav pomenilo delo čez 50 let in ali bo sploh še mogoče potegniti vzporednice s protesti iz leta 1886, pa žal ostaja uganka.
Portal OS
