Predlog novega Zakona o medijih (ZMed-1) je naletel na ostre kritike in pomisleke, ki jih navajajo strokovnjaki, medijske hiše in javnost. Glavne slabosti, ki se omenjajo:
1. Preveč regulacije medijske koncentracije
Kritiki opozarjajo, da predlog postavlja stroge omejitve za lastniško koncentracijo medijev. Te omejitve bodo omejile gospodarsko svobodo in otežile preživetje manjših medijskih hiš, ki bi se želele združiti za boljšo konkurenčnost. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) bo dobila široka pooblastila, kar sproža pomisleke glede morebitne zlorabe teh pristojnosti, saj bi bil lahko nadzor preoster in subjektiven.
2. Nejasnosti pri regulaciji spletnih medijev
Zakon poskuša regulirati spletne platforme, vplivneže in druge digitalne medije, vendar nekateri menijo, da so določbe preveč splošne ali nerazumljive. Širitev definicije medijev bi lahko privedla do prekomernega nadzora nad posamezniki, ki delujejo na družbenih omrežjih. Vprašanje, ki se poraja je na primer ali je Zala Klopčič vplivnica ali pa na primer Tina Gaber.
3. Povečana birokracija
Predlog uvaja dodatne administrativne zahteve za medijske hiše, kar lahko pomeni povečane stroške in zaplete, zlasti za manjše medije. Zahteve po večji preglednosti lastništva in financiranja so sicer dobrodošle, a mnogi opozarjajo na nevarnost administrativnega bremena za manjše organizacije.
4. Vprašanja glede svobode izražanja – cenzura ali sovražni govor po meri vladajočih?
Uvedba ukrepov za boj proti dezinformacijam in sovražnemu govoru je potrebna, vendar nekateri opozarjajo na nevarnost cenzure. Obstaja strah, da bi se zakon lahko zlorabil za politični nadzor nad vsebino, kar spominja na čase v katerih je prevladovala cenzura.
5. Nepopolno prilagajanje tehnološkim spremembam
Čeprav zakon prepoznava nove medijske oblike, ne predvideva jasnih rešitev za izzive, kot so algoritmična manipulacija, vpliv umetne inteligence in platformizacija medijskega prostora.
6. Nezadostno financiranje za podporo vsem medijem
Zakon ne rešuje ključnega problema slabega finančnega stanja medijev in lokalnih časopisov, ki so ključni za pluralnost. Nastajajo nejasnosti v oziru financiranja, saj bo tudi to prepuščeno subjektivni presoji vladajočim.
Te slabosti so predmet razprav v javnosti, saj zakon prinaša spremembe, ki bodo močno vplivale na medijski trg in svobodo obveščanja. Prav zato številni pozivajo k podpisu peticije proti predlogu medijskega zakonu. Peticijo proti vmešavanju politike v medije in socialna omrežja lahko podpišete tukaj:
Razprave na družbenih omrežjih so pestre, saj predlog medijskega zakona očitno krši tudi Ustavo RS, pri čemer vemo, da je zakon vedno podrejen Ustavi:
Spodaj objavljamo zapis na omrežju X v katerem Zala Klopčič, sicer članica SDM, poziva k zbiranju podpisov.
Tudi uredništvo portala OS podpira peticijo proti medijskemu zakonu, saj si želimo pisati svobodno, brez omejitev in cenzure. Predvsem zato, ker ne živimo v času komunizma, vendar naj bi živeli v svobodni, samostojni državi. In predvsem zato, ker je to naša – po Ustavi zagotovljena pravica.
 je naletel na ostre kritike in pomisleke, ki jih navajajo strokovnjaki, medijske hiše in javnost. Predvsem zaskrbljujoče je uvajanje cenzure in morebitno sporno financiranje določenih medijev. Peticijo lahko podpišete tukaj.){kind=link}