Preiskovalna komisije DZ o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0, ki jo vodi poslanka SDs Anja Bah Žibert, je danes v okviru svojega dela zaslišala prve priče. Prva je pred člane komisije sedla predsednica države, ki je poudarila, da morajo biti odločitve glede projektov, kakršen je povezovalni kanal C0 v Ljubljani, sprejete transparentno in strokovno.
Po besedah biologa Andreja Uršiča Nacionalni inštitut za javno zdravje še vedno smatra, da trasa kanala C0 v Ljubljani ni primerna, saj povečuje tveganje ogroženosti za oskrbo Ljubljane s pitno vodo. Kot je dejal, tak kanal, kot je C0, sodi izven vseh vodovarstvenih pasov, neodgovorjeno pa po njegovih besedah ostaja vprašanje, kaj se zgodi, če kljub vsem predvidenim zaščitnim ukrepom pride do take poškodbe kanala, da bi prišlo do onesnaženja črpališč Kleče in Šentvid. Ob tem je izpostavil, da je treba nadomestno oskrbo za 100.000 ljudi, brez industrije, zagotoviti v 24 urah. Ocenil je tudi, da bi bilo presojo vplivov na okolje pri kanalu C0 treba izvesti in kanal obravnavati kot eno investicijo oz. en poseg v okolje. Kot je dejal Uršič, ga preseneča, da je bilo za objekt, ki je dolg dobrih 12 kilometrov, izdanih več gradbenih dovoljenj.
Profesor na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti Mihael Brenčič je v pričanju pred komisijo izpostavil, da se hidrogeološka stroka s potekom kanala C0 v povezovalnem delu ne strinja, na kar so poskušali opozoriti že leta 2016, a takrat, razen pri redkih izjemah, niso bili slišani. Kot je dejal, meni, da obstajajo tehnologije, pa tudi sredstva so na voljo, da bi ta kanal lahko potegnili drugje. Opozoril je, da noben kanal ni 100-odstotno vodotesen in da moderna doktrina varovanja vodnih virov ne dopušča povečevanja obremenitve na teh območjih, v tem primeru na območju ljubljanskega vodonosnika.
Ocenil je, da je kanal C0 po strokovni logiki in po potencialnem vplivu zahteven objekt in tak objekt zahteva temeljito presojo vplivov na okolje.
