Pri naših vzhodnih sosedih so potekale predsedniške volitve na katerih so Madžari izbirali predsednika države, ki bo ta položaj zasedal do leta 2027. V bitki med neodvisnim kandidatom Petrom Rono (ki je na volitvah nastopil ob podpori liberalne koalicije Združeni za Madžarsko) in Katalin Novak, kandidatko vladajoče konservativne stranke Fidesz, je Novakova s skoraj 71-odstotki prejetih glasov dosegla izjemno zmago.
Čeprav ima Madžarska, tako kot tudi Slovenija, parlamentarni sistem (zaradi česar predsednik države nima tako velikih pristojnosti kot predsednik vlade), pa pomeni današnja izvolitev Novakove odlično popotnico konservativnemu Fideszu za bližajoče se parlamentarne volitve, ki so v tej 9,6-milijonski državi napovedane za 3. aprila letos. Za razliko od slovenskih predsedniških volitev, na katerih navadno nastopi več kandidatov iz različnih političnih strank, je na madžarskih predsedniških volitvah ustaljena praksa, da se med seboj pomerita dva kandidata, ki navadno zastopata nasprotna politična pola.
Do sedaj so bile preštete že vse oddane glasovnice, zaradi česar je madžarska volilna komisija tudi že uradno potrdila zmago desno usmerjene kandidatke Katalin Novak, ki s tem ni postala samo prva ženska v zgodovini Madžarske, ki je zasedla predsedniški položaj ampak tudi najmlajša oseba na tako visoki funkciji. Favoritinjo predsedniške bitke je za Fideszovo kandidaturo na letošnjih madžarskih predsedniških volitvah decembra lani predlagal madžarski ministrski predsednik in vodja stranke Fidesz Viktor Orban.
Visoka podpora, ki jo Novakova že desetletja uživa v madžarski javnosti in katero je sedaj z 70,98-odstotki prejetih glasov tudi povsem upravičila, je med drugim posledica njene doslej izjemno uspešne politične kariere. 44-letna novoizvoljena predsednica, ki bo na tem položaju nasledila dosedanjega madžarskega predsednika Janosa Aderja, je v madžarski politiki namreč aktivna že vse od leta 2001, širši madžarski javnosti pa je postala bolje znana leta 2012, ko je bila imenovana za vodjo kabineta madžarskega ministrstva za človeške vire.
Od tedaj naprej se je njena politična kariera iz leta v leto vzpenjala; leta 2014 je bila tako imenovana za državno sekretarko za družinske in mladostniške zadeve, leta 2017 je postala podpredsednica stranke Fidesz, leta 2018 je bila na parlamentarnih volitvah izvoljena za poslanko v madžarskem parlamentu, med leti 2020 in 2021 pa je bila v četrti Orbanovi vladi ministrica za družinske zadeve. Na tem položaju je bilo pod njenim vodstvom sprejetih več ukrepov za pomoč družinam v stiski in spodbujanje mladih parov, da se odločijo za več otrok, zaradi česar je Novakova še razširila subvencioniranje velikih družin, ki je bilo sicer sprejeto že v času prejšnjih Orbanovih vlad z namenom izboljšanja madžarske demografske slike. Ukrepi so se dejansko izkazali za učinkovite, saj se je v zadnjih letih stopnja natalitete v državi občutno povečala (iz 1,33 živorojenih otrok na posamezno žensko leta 2010 je narasla na več kot 1,5 živorojenih otrok na posamezno žensko danes).
Po izobrazbi je Novakova diplomirana ekonomistka in pravnica, ki je študirala na Univerzi Corvinus v Budimpešti in Univerzi v Szegedu. V preteklosti je bila tako akademsko kot tudi poklicno precej aktivna tudi izven madžarskih meja, še posebej v Franciji, kjer se je izobraževala na Univerzi Pariz – Nanterre. S Francijo ima tudi sicer zelo močne vezi, med drugim tudi aktivno govori francosko, Macronova vlada pa ji je leta 2019 celo podelila Francoski nacionalni red legije časti, ki velja za najvišje francosko civilno odlikovanje. V svojem zasebnem življenju je že vrsto let poročena z rojakom Istvánom Attilo Veresom s katerim ima tudi tri otroke.
