Mnogo je takih, ki v kitajski virus ne verjamejo. Temu pa je potrebno dodati še tiste, ki sicer verjamejo vanj, a mislijo, da gre le za navadno virozico, predvsem pa, da je za otroke popolnoma nenevaren.
Pa temu ni ravno tako. Zapleti pri otrocih so prav tako mogoči kot pri odraslih. Na Pediatrični kliniki so zdravili preko 30 otrok s večorganskim vnetnim sindromom. Poleg tega najhujšega zapleta pa okužba s sars-cov-2 povzroča tudi različne avtoimunske zaplete.
Prav novi koronavirus je znan po tem, da povzroča preko različnih mehanizmov veliko različnih avtoimunskih stanj, ki prizadenejo različne organe. Velika večina teh stanj se ne pojavi takoj po preboleli okužbi. Lahko pa se pojavi tudi po asimpromatsko preboleli okužbi. Pri nekaterih šele kasnejša testiranja pokažejo, da so v telesu prisotna protitelesa, kar je jasen znak prebolelosti.
Po karanteni so se počasi vrnili v normalno življenje. Še do danes ne vedo, kje so se okužili, saj v tistem obdobju niso imeli stikov z nikomer, ki bi zbolel.
A vseeno ni vse minilo brez zapletov. Tako oče kot tudi mama se še do danes, pol leta po okužbi, nista vnila v formo, v kateri sta bila pred okužbo. Ob tem je potrebno povedati, da gre za mlajšo družino, kjer sta oba starša mlajša od 40 let in v odlični fizični kondiciji. Po bolezni sta opažala, da sta utrujena, popolnoma brez kondicije in ju mučijo glavoboli. Vsi ti simptomi še do danes niso popustili.
Huje pa se je končalo za njuno hči, 11- letno deklico. O utrujenosti in zelo hitri fizični izčrpanosti na začetku ne bomo izgubljali besed, kajti je le mali mošček v mozaiku, ki je sledil.
Ko je njena zdravnica, do katere z mamo nista uspeli priti, pregledala poslane fotografije in po telefonu govorila z mamo, je zaključila, da gre za seneni nahod in jim dala navodila, ter napisala recepte za zdravila.
Kar naenkrat se je deklici spremenil njen vsakdan. A tu se njena pot težav šele začenja. Kmalu po tem se ji je na obrazu pojavil ekcem. Rdečina in otečenost lica, ki je neznosno bolela. Kot vsaka skrbna mama je tudi njena takoj kontaktirala njeno osebno zdravnico. Tokrat sta jo tudi obiskali in prva misel je bila, da je to odziv telesa na težave z zobmi. Takoj jo je z nujno napotnico napotila do dežurne zobozdravnice, ki je opravila pregled. Ob tem ji je celo odpirala zdrave zobe, da bi preverila, če gre za kakšno skrito vnetje ali gronolom zoba.
Seveda pregled in odpiranje zob ni pokazalo nič, zato so se odločili, da opravijo še slikanje zob. A ker je bil petek in ker v zdravstvenem domu ne jemljejo napotnic osebno, sta se vrnili do zdravnice, ki je takoj urgirala in uredila, da sta dobili termin za slikanje v ponedeljek. Prav tako je zdravnica poklicala na infekcijsko kliniko, kamor ju je napotila takoj po pregledu. Dobili sta tudi recept za protibolečinsko sredstvo.
Na infekcijski kliniki so zaključili, da bo njen primer primeren za Otorinolaringološko (ORL) kliniko v Ljubljani, saj so sumili, da gre za vnetje žlez slinavk, ki jih imamo tudi v ličnicah.
Pregled na ORL vsekakor ni bil prijeten, a je pokazal, da ne gre za zamašene ali vnete žleze, ki izločajo slino, zato so primer zaključili in izdali napotnico za Stomatološko kliniko.
Stomatološko kliniko sta obiskali večkrat in vsakič so ugibali o diagnozi, ki izdali napotnico za ultrazvok obraza, ki ni pokazal nič. Tudi slikanje zob je pokazalo, da zobje niso vzrok težav. Govorilo se je celo o možnostih kakšne hujše bolezni.
Tedni pa so minevali in deklica je bila vmes kakšen dan brez rdečine in otekline, nato pa se je spet pojavila. Vsak izbruh so spremljale hude bolečine. Na koncu so stomatologi primer zaključili in deklico poslali nazaj na infekcijsko kliniko. Tam so prvič omenjali možnost, da gre po vsej verjetnosti za povezavo s prebolelo okužbo sars-cov-2.
Ker je pasovec nalezljiv, je deklica ostala doma. Končno dobita tudi termin na naslednji pregled in ponoven ultrazvok. Ker še vedno niso postavili nobene diagnoze, so deklico napotili tudi na Dermatološko kliniko k zdravnici, s katero je bila na telefonski liniji tudi zdravnica na infekcijski kliniki.
Zdravnica se je resnično zavzela za deklico, kajti deklica zdaj že 4 mesece skoraj vsakodnevno prenaša bolečine. Opravila je cel kup preiskav, odvzela vzorce s kože in jo na koncu poslal še v laboratorij, kjer so ji odvzeli 10 epruvet krvi, kar po besedah tamkajšnjih sester ni pogosto. Sestra, ki je delala v laboratoriju celo ni upala sama odvzeti toliko krvi in je poklicala sestro z oddelka.
Pred nekaj dnevi pa so prišli tudi vsi izvidi. Zdravnica je osebno poklicala mamo, da ji razloži vse izvide. Odkrili so, da je v telesu še vedno prisotna virusna in prav tako bakterijska okužba. Zanimivo pri tem pa je, da je bakterija spet ena takih, ki je izjemno redka pri otrocih. Čeprav je obdobje senenega nahoda mimo, so odkrili izjemno visoke vrednosti alergije v telesu in pokazalo se je, da ne gre zgolj za seneni nahod, temveč za več povzročiteljev alergije. Zdravnica je mami povedala, da je njen otrok atopik, istočasno pa so odkrili tudi nek antigen, ki je tudi izjemno redek pri otrocih.
Dobila je zdravila in napotnici za dva specialista na Pediatrični kliniki. Zdravnica je mami jasno povedala, da je vso klinično sliko, s katero se njena hči sooča, sprožila okužba s koronavirusom.
Kako se bo zdravljenje zaključilo, kako dolgo bo še deklica trpela bolečine in kdaj bo lahko rekla: “zdrava sem” v tem trenutku ne ve nihče. Seveda pa ji želimo, da se zaključi čimprej in končno lahko zaživi svoje najstniško obdobje.
