Vsi, ki se resnično zavedamo vrednot slovenske osamosvojitve ter neobhodnega pogoja za uveljavitev te tisočletne težnje slovenskega naroda z zmago v vojni z agresorsko Jugoslovansko Ljudsko Armado, danes upravičeno in z radostjo v srcu PONOSNO PRAZNUJEMO!
Dogodek na včerajšnji dan pred 31-timi leti je pomenil fazni premik tajnih priprav pri izgradnji slovenskega obrambno-varnostnega sistema nastajajoče samostojne države v strateško pozicijo, ko je Slovenija, kljub ignoranci vodilnih držav mednarodne skupnosti, postala nepremagljiva za kateregakoli napadalca, ki bi želel na silo preprečiti ta epohalni vsenacionalni projekt. Ta prelomni dogodek strateškega pomena se je zgodil 7. 9. 1990 na Pristavi nad Stično.
Ob tem pomembnem datumi so pripravili proslavo oziroma Festival slovenske domoljubne pesmi, katerega častni pokrovitelj je bil predsednik države Borut Pahor. Festival, ki ga je vodil Roman Končar, se je odvijal v Šmarjeških Toplicah.
Lahko smo poslušali slovensko glasbo, se poklonili trem velikanom slovenske glasbe: Slaku, Avseniku in Miheliču, ki so ponesli slovensko narodno zabavno glasbo v svet. Policijska godba, kateri se je s harmoniko pridružil tudi Tone Krkovič, prvi načelnik SV in predsednik Društva MORiS Kočevska Reka, je med drugim zaigrala tudi največkrat predvajano narodno zabavno skladbo na svetu Golica.
Igor Pirkovič je prebral dve pesmi iz svoje zbirke pesmi o domovini Skupaj.
Če ne bi takrat poguma imeli
in src, ki so bila v ritmu Zdravljice,
morda bi še danes po njej hrepeneli
in še bi tičali v gnezdu krivice.
Edinosti šli takrat smo naproti
in ni bilo vojske in ni bilo sile,
ki bi nam prekrižala sanje na poti;
sanje, ki so se takrat nam zgodile.
Bili so močnejši, a niso zdržali,
saj ni bilo sonca na njihovi strani.
Imeli so vest, ki je niso oprali,
mi pa imeli smo zvezde na dlani.
Hvala vam tistim, ki za domovino,
življenje ste dali, da bi mi živeli.
Le kdo bi razlagal nam zdaj zgodovino,
če ne bi takrat poguma imeli?
Naj veter še dolgo nosi slovensko pesem in besedo!
