Kako je mogoče, da so Danci – tako vsaj kaže indeks sreče Združenih narodov – med najbolj srečnimi ljudmi na svetu, če pa ima Danska tako malo sončne svetlobe in tako visoke davke? O sreči Dancev največ zna povedati Meik Wiking, ki je direktor Inštituta za raziskovanje sreče v Københavnu.
Meik Wiking je o tem napisal tudi knjigo z naslovom Hygge – umetnost življenja po dansko, ki je pred kratkim izšla tudi v slovenščini.
Meik piše, da je Danska zato tako visoko v mednarodnih raziskavah o sreči, ker pozna visoko stopnjo socialne zaščite. Ta po njegovem blaži negotovost, skrbi in stiske med ljudmi. Za Dansko je značilna tudi visoka raven zaupanja, svobode, blgostanja, zelo odgovornega upravljanja države in močna vključenost in delovanje civilne družbe. Čeprav imajo tam visoke davke, velika večina prebivalcev Danske podpira socialno državo, ker se državljani zavedajo, da se tako skupno premoženje porazdeli med vse prebivalce, kar posledično prinaša splošno blaginjo. Za Dance so namreč visoki davki pomembna naložba v družbo, ki zagotavljajo kakovostno življenje vsakemu posamezniku, ne pa kot pri nas, kjer živi zelo veliko t.i. drugorazrednih državljanov.
Organizacija združenih narodov je že štirikrat objavila v svojem poročilu o sreči, da so Danci na prvem mestu. ( Le kdaj bomo Slovenci? Morda “o svetemnikoli”!) Meik v knjigi zapiše, da se prebivalci dobro zavedajo, da po vremenu nikoli ne bi mogli biti prvi, ravno tako tudi niso srečni v prometnih konicah v mokrih februarskih jutrih.
Kaj je hygge?
Hygge je prisotnost in izkušnja pripadnosti, pa tudi občutek topline, varnosti, umirjenosti in zaščitenosti. Hygge je občutek svojosti in skupnosti z ljudmi in kraji, ki nas sidra in krepi, opogumlja in tolaži. S hyggejem privabljamo zaupnost in povezanost. To je občutek vključenosti in pripadnosti trenutku in drug drugemu, občutek obilja in zadovoljstva. Pri hyggeju gre za biti, ne za imeti.
Hygge opisujejo tudi v drugih jezikih: v nemščini zanj uporabljajo besedo Gemütlichkeit, v angleščini coziness. Toda tisto, kar je pri njem značilno samo za Dansko, je to, »kako se nanj osredotočamo; da ga imamo za značilnost, ki opredeljuje našo identiteto«. Hygge je strategija, kako preživeti mrzle danske zime. Dance pa spominja tudi na njihovo zgodovino.
Kako bi torej lahko opisali še hyyge?
Wiking pove prigodo. »Nekoč sem tik pred božičem z nekaj prijatelji preživel konec tedna v stari koči. Utrujeni od hoje in rahlo zaspani smo sedeli ob kaminu, v debelih puloverjih in volnenih nogavicah. Slišati je bilo le lahno vrenje pot-au-feuja (francoske kuhane jedi), prasketanje drv in kako nekdo srka kuhano vino. Potem je tišino nekdo pretrgal z vprašanjem: ‘Bi si znali predstavljati bolj hyggejevski trenutek od tega?’ Spet je sledila tišina, potem je nekdo odgovoril: ‘Ja, če bi bil zunaj snežni metež.’ Vsi smo prikimali.«
Wiking je izvedel tudi eksperiment, v katerem so morali udeleženci preživeti konec tedna, ne da bi bili povezani z digitalnimi družabnimi omrežji.
Rezultat? »Precejšnje izboljšanje vseh kazalcev sreče.«
Hygge je skratka nekaj, kar vsi že poznamo, le vedeli nismo, da se temu reče hygge.
Hygge je namreč:
- vzdušje, ki nam ga lahko pričara že pritajena svetloba goreče sveče,
- je biti prisoten tukaj in zdaj, (zato ugasnite telefone!)
- je užitek ob skodelici toplega napitka, v koščku čokolade ali kosu kolača,
- je enakost v odnosu (zato pustite tudi drugim do besede in si delite naloge),
- je hvaležnost (in ne pozabite, da bi lahko bilo še slabše),
- je složnost (in torej ni tekmovanje, zato se nikar ne bahajte),
- je udobje (zato se sprostite in si vzemite odmor),
- je umirjenost (in bomo o politiki rekli kakšno raje kdaj drugič),
- je povezanost (in gradnja skupne zgodbe),
- je tudi zavetje (znotraj lastnega plemena, kjer najdemo mir in varnost).
M. V.
