Tale članek bi še sredi 90. let prejšnjega stoletja po vsej verjetnosti nastajal na pisalnem stroju, čeprav so bili v tem obdobju že v uporabi tudi računalniki.
Kaj to je pisalni stroj? Odpravili smo se, zdaj ko se epidemija že umirja, v Tehniški muzej Slovenije v Bistro, kjer so pripravili razstavo pisalnih strojev. Nastala je iz zakladov, ki so v depojih TMS, kjer hranijo kar precej dragocenosti tehniške dediščine.
»Pisalni stroji so bili prva mehanična naprava, ki je bistveno olajšala in pospešila pisanje. V primerjavi z rokopisi so natipkani dokumenti omogočili tudi večjo čitljivost besedil,« pravi odgovorna kustosinja TMS mag. Martina Orehovec, vodja dokumentacije in tiskarskega oddelka muzeja.
Po slovenski Wikipediji je pisalni stroj mehanična ali električna naprava z naborom tipk. Ob pritisku na tipko se na list izpiše črka. Izum je nastal v Evropi, pripisujemo ga izumitelju, Tirolcu Petru Miterhoferju, tesarju iz Pertschinga pri Meranu, ki je 18. decembra 1866 predstavil svoj izum – pisalni stroj. Mitterhoferjev pisalni stroj je pozneje odkupil avstrijski cesar, vendar do njegove proizvodnje za trg ni nikoli prišlo.
V angloameriški literaturi pa zasledimo drugačen podatek. Prvi uporabni pisalni stroj naj bi izumil tim konstruktorjev Carlos Glidden, tiskar Samuel W. Soule in Christopher Latham Sholes. V jeseni 1867. so izdelali prvi stroj. Izumitelji so s tem strojem napisali več pisem in jih poslali na različne naslove, da bi zanj zbudili zanimanje potencialnih kupcev. Eno od teh pisem je prejel tudi James Densmore, po poklicu tiskar, ki ga je stroj zanimal in si ga je ogledal. Spoznal je nekaj bistvenih pomanjkljivosti in zahteval, da se stroj izpopolni, kar so izumitelji tudi storili v letu 1868.
Densmore je prevzel menedžerski posel in s pomočjo časnikarjev Chlepana in Wellerja vodil reklamo in populariziral nov stroj. Povpraševanje je bilo zadovoljivo, zato je Densmore sklenil pogodbo z najprimernejšim proizvajalcem, ki je prevzel proizvodnjo na veliko. Tako je bila 1. marca 1873 sklenjena pogodba med izumitelji in podjetjem Remington v Mohawk Talu-Illion George.
Jeseni istega leta so bili prvi serijsko proizvedeni stroji že na trgu ZDA. Bili so še dokaj nerodni in robustni, pri poznejših izvedbah pa so bili vse manjši, kvalitetnejši in primerni tudi za prenos; imenovali so jih portabel. Ti stroji so prodrli v pisarne in zasebna stanovanja ter se obdržali do konca 90. let dvajsetega stoletja, ko so jih začeli izpodrivati računalniki. Danes so v modernem življenju že muzejski predmeti.
»Pisalni stroj ni povzročil zgolj revolucije v pisarni, ampak pravo družbeno revolucijo, saj je milijonom žensk omogočil plačano zaposlitev,« dodaja Orehovčeva. »Zadnjo pomembnejšo stopnjo v razvoju pisalnih strojev predstavlja elektronski pisalni stroj, ki deluje kot enostavni računalnik in že ima elektronsko spominsko enoto. Era pisalnih strojev se je zaključila konec 20. stoletja, ko ga je osebni računalnik, povezan s tiskalnikom, izpodrinil v poklicih, kjer je imel dobro stoletje monopol.«
Izum in uvedba pisalnih strojev v urade in podjetja v ZDA je imela nepričakovane socialne posledice. Podjetniki so zaposlovali cenejšo delovno silo, kjer so se pa ženske, katere so se naučile uporabljati pisalni stroj, izkazale za hitrejše, točne in kvalitetnejše pisce na pisalni stroj, zato so začele v tem poklicu dominirati.
Ženske so prvič dobivale dobro plačana delovna mesta, gospodarsko moč, velik vpliv v poslovnem življenju in položaj na trgu delovne sile.
Spremenile so tudi modo dolgih kril, ki so bila v pisarnah zgolj v napoto, uvedle pa modo strojepisk in tajnic. Celotna družba v ZDA se je začela zelo hitro spreminjati. Ameriške ženske so izumitelja pisalnega stroja Christophera Lathama Sholesa začele slaviti kot osvoboditelja žensk.
Mag. Martina Orehovec iz TMS pravi, da v njihovi zbirki najdemo številne pisalne stroje evropske in ameriške izdelave, ki so bili v uporabi v našem prostoru, pa tudi povojne pisalne stroje slovenske izdelave. Med pisalnimi stroji evropske izdelave so na primer Mignon AEG, Mercedes, Continental, Olivetti in Olympia, od ameriških pa Remington, Underwood in Smith Corona.
»Med eksponati so tudi pisalni stroji znamke TOPS slovenske izdelave,« še pove Orehovčeva. »Izdelovala jih je ljubljanska tovarna Rog, ki je bolj znana po proizvodnji koles. Leta 1952 se je oddelek pisalnih strojev osamosvojil v samostojno podjetje, imenovano Tovarna pisalnih strojev – TOPS.«
TMS hrani več kot 150 pisalnih strojev, večina je na ogled v oglednem depoju državnih muzejev v Pivki, del zbirke pa je zdaj na ogled v muzejskih prostorih v Bistri.
Primož Hieng
