Narava se počasi prebuja in prav navadni mali zvončki so tisti, ki prvi še izpod snega pokukajo na plano. Vsi jih prav željno pričakujemo in se jih zelo razveselimo, malo manj pa vemo o posebnostih in skrivnostih zvončkov.
Skoraj vso Slovenijo pobelijo s svojimi nežnimi cvetovi in celo glavno mesto Ljubljana se ponaša z njimi. Zelo veliko jih je tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, kjer so minuli konec tedna pripravili že 5. festival zvončkov in nekaj zanimivih predstavitev o tej nenavadni cvetlici. Dr. Jože Bavcon, direktor vrta, pravi, da zvončke premalo poznamo.
Peti festival zvončkov je potekal od petka, 21., do nedelje, 23. februarja. Pripravili so otroško delavnico Zvončki na steklu in slikanje na obraze. Vse tri dni je bil na voljo voden ogled o zgodnji pomladi v botaničnem vrtu, predstavili pa so še zbirke varietet navadnega malega zvončka. Poleg tega so razglasili rezultate in podelili nagrade ob natečaju o zvončkih, v botaničnem vrtu pa so bili nad odzivom otrok iz vrtcev in šol več kot navdušeni. Spregovorili so še o izsledkih raziskav rodu Galanthus in o zvončkih v hortikulturi. Predstavili so novo odkrito turško vrsto Galanthus bursanus, direktor vrta dr. Jože Bavcon pa je predstavil druge novosti iz Slovenije. Dr. Jasna Paradiž je govorila o skrivnostih peloda slovenskih zvončkov.
Zelene trate botaničnega vrta so že pobeljene, sicer pa se bodo zvončki v prihodnjih dneh še razcveteli. Z dr. Jožetom Bavconom smo se sprehodili po vrtu in najprej opazili zelo diskretno skrito novost letošnjega leta. »V gojitvenem delu vrta smo uredili povsem novo infrastrukturo za zvončke in druge čebulnice,« je povedal direktor vrta. »Res jih imamo veliko, saj bi lahko prešteli okoli 5000 različnih tipov zvončkov z vseh koncev Slovenije. Naredili smo jim ustrezno zaščito, čeprav zvončki ne potrebujejo nobene posebne zaščite, saj v naravi ščitijo samega sebe. Lahko bi rekel, da je ni zadeve, ki bi poškodovala zvončke. Tudi če je veliko snega, se tretjina zvončkov ponovno dvigne, ko sneg skopni. Ker pa jih tu gojimo, je zaželeno, da jih z ustrezno zaščito lahko opazujemo dalj časa. Tu jim podaljšamo vegetacijsko dobo. To je zares velika pridobitev v našem raziskovalnem delu, hkrati pa smo uredili še zalivalni sistem. Ta del vrta smo lahko uredili, ker smo dobili donacijo Ane Marije Božič, ki nam je zapustila nekaj denarja, s katerim smo lahko postavili to infrastrukturo.«
V Botaničnem vrtu preučujejo pestrost in raznolikost navadnega malega zvončka, kot uradno pravimo tej cvetlici. Kaže se v različnih oblikah cvetov, ki so lahko bolj ali manj zaobljeni. Pri raziskovanju jih zanima tudi različna zelena obarvanost, ki je prisotna na belih cvetnih listih. Prizadevajo si, da bi ugotovili, kako se te različne lise in proge pojavljajo v cvetovih. Ko tak primerek najdejo v naravi, ga prinesejo v svojo zbirko. Nato preučujejo, ali se ta lastnost ohranja tudi v naslednjem letu oziroma nadaljnjem razmnoževanju. Zanima jih še, ali se te lastnosti prenesejo tudi na njegov klone. Če je odgovor pozitiven, potem lahko govorijo o tem, da je neka oblika stabilna. Opazujejo tudi vpliv okolja na sam cvet.
V Botaničnem vrtu v Ljubljani veliko pozornosti posvečajo povsem uporabnim zadevam, saj razmišljajo, kako priti do novih sort zvončkov, ki so zanimive za zbiralce. »Kraljevo združenje za čebulnice iz Nizozemske nam je že leta 2013 priznalo 50 ali 60 različnih oblik zvončkov, ki smo jih opisali kot nove sorte,« poudarja Bavcon.
»Za nas kot deželo zvončkov je zanimivo dejstvo, da bi bila lahko ta nežna rožica turistično zanimiva. Na to pozabljamo.
Za vso Evropo severno od Pariza so zvončki izjemni zakladi, ki bi jih lahko hodili k nam opazovat. Mi smo dežela velike biodiverzitete, ki bi jo morali vključiti v naše turistične, etnološke in kulturne programe. Navadni mali zvonček raste v srednji Evropi, tako da jih v severni Nemčiji ne bomo več našli, na jugu pa jih najdemo nekje do Turčije. Uspevajo tudi v vrtovih, vendar so ti zvončki umetno nasajeni.«
In kakšen je naš odnos do zvončkov? »Veseli smo, da se odnos do zvončkov spreminja,« pravi dr. Jože Bavcon.
»Ko smo se tam okrog leta 2000 začeli resneje ukvarjati z zvončki, so nekateri zmajevali z glavo, češ da se to ne izplača. Toda izkazalo se je, da smo v svetu po tem postali poznani. Naše sorte so cenjene, saj jih lahko prodamo za nekaj sto evrov za eno čebulico.
Še vedno prihajajo iz Nizozemske in Anglije naročila, čeprav je ponudnikov zvončkov kar nekaj. Med ljubitelji zvončkov je tudi veliko zbirateljev, ki so za izredne primerke pripravljeni odšteti kar nekaj denarja.
Pred leti je zbiratelj za primerek zvončka plačal kar 1390 funtov.
Toliko denarja je dal zaradi zbirateljske vrednosti, saj je imel nekoliko drugačno obliko cveta. Njihovi ljubitelji poznajo vse odtenke oblik, lis in obarvanosti, take redke primerke pa si želijo imeti doma na svojem vrtu.«
Verjetno biologi še niso odkrili vsega o zvončkih, zato nas zanima, ali imajo še kak cilj. Ugotoviti želijo, od kod klorofil, ki je v belem delu cveta in kako pride tja, kar ga sicer polepša. Zanima jih še, zakaj se pri nekaterih primerih cvet obarva zelenkasto.
Uspelo jim je tudi vzgojiti nekaj takih primerkov, med katerimi je morda najbolj znan zvonček ljubljana. V tujini je že priznan kot sorta, vzgojili pa so tudi že njegove potomce.
Primož Hieng
