Višnja Gora je znana po Jurčičevi kozlovski sodbi in seveda polžu, ki priklenjen na verigo čuva okolico Mestnega trga s cerkvijo sv. Ane.
Če boste pozorni, boste polža videli po mestu v več kot dvajsetih različnih izvedbah. Naselje je del občine Ivančna Gorica ob avtocesti med Ljubljano in Novim mestom. Staro mestno jedro je na podolgovatem griču 384 metrov nad morjem pod razvalinami Starega gradu.
Na nedeljo po godu sv. Ane, že zaradi imena med Slovenci priljubljene svetnice, v Višnji Gori že nekaj let pripravljajo Anin sejem. Sv. Ana je zavetnica proti revščini, pa tudi proti nevihti, za materinstvo, matere, nerodovitne žene, srečen zakon, srečno zadnjo uro ter za obrtnike, rudarje in zakonce. Skupaj z možem Joakimom je zavetnica zakoncev. Priporočajo se ji tudi razni obrtniki, zlasti pa rudarji. V Sloveniji je več kot 70 cerkva, ki so posvečene sv. Ani.
Najdbe iz prehoda bronaste v železno dobo dokazujejo, da so okolico Višnje Gore že zgodaj poseljevali Iliri in Kelti. Na območju današnjega mesta Višnje Gore je bilo v rimski dobi vojaško naselje Magnisna. Ko so pred nekaj desetletji v Višnji Gori gradili vodovod, so odkrili tudi rimske lončene vodovodne cevi.
Prvotno naselbino Stari trg pisni viri omenjajo že leta 1269. Naselbina se je ohranila vse do danes in je nižje pod gričem. Višnja Gora je tedaj že imela svoj pečat in nekaj trške samostojnosti. Cesar Friderik III. je Višnjo Goro leta 1444 razglasil za trg. Trg so zaradi vse hujših turških vpadov morali premakniti na višji grič. Zgradili so obzidje in obrambne stolpe, kar je bil tudi pogoj za pridobitev mestnih pravic.
Devetega julija 1478 je Friderik III. tedanjemu trgu podelil mestne pravice zaradi strateško pomembne vloge pri obrambi pred turškimi vpadi. Od srednjeveške naselbine je delno ostalo ohranjeno mestno obzidje in stolp ter razvaline Starega gradu gospodov Višnjegorskih iz 11. stoletja.
Leta 1496 so Višnjani ustanovili mestno šolo, ki je bila deveta v današnji Sloveniji. Višnja Gora je imela tudi svoje sodišče, ki je bilo v dvorcu višnjegorskih grofov. Sodišče so pozneje premestili v Grosuplje. Pred drugo svetovno vojno je bil kraj sodni okraj, po njej občina, danes pa je le krajevna skupnost.
Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo. Legenda pravi, da je beneškim Slovencem v boju z Atilo pomagal kranjski vojvoda, ki je imel v svoji armadi nekaj Višnjanov. Ko so se vračali iz vojne, so ob cestnem jarku našli smrtno ranjenega mladeniča. Pripeljali so ga na višenjski grad. Ko je nekoliko okreval – kot se spodobi ga je negovala graščakova hči –, se je izdal, da je sin ovdovele grofice in da mu je oče umrl v boju s Huni. Gospod s Starega gradu je poslal sla v Benetke z veselo novico o usodi mladega gospoda. Presrečna mati je v zahvalo vzela najdragocenejše benečanske posode in druge dragocenosti z namenom, da jih podari gostiteljem. Med posodami je bila tudi dragocena polžja hišica, vdelana v baržun in masivno zlato, s premerom okrog 10-15 centimetrov. Nekaj časa so jo hranili v mestni hiši, pozneje pa se je izgubila.
V bližnji okolici si lahko ogledate kar nekaj zanimivosti, poleti pa se kopate v tamkajšnjem bazenu, ki so ga odprli že 11. julija 1937. To je bil za tiste čase velik dogodek, saj je bil to edini bazen med Ljubljano in Novim mestom.
Zanimivi so slapovi Košce, izvir Višnjice in njeni slapovi, Stari grad ali Weichselberg, Auerspergerjev dvorec, Codellijev grad, grad Podsmreka, Cvinger in vodnjak Konjšček. Privlačen je Mestni trg z Valvasorjevim vodnjakom, ki so ga postavili leta 1872 v zahvalo Janezu Vajkardu Valvasorju, ker je v Slavi vojvodine Kranjske pisal o Višnji Gori.
Še eno ime spominja na polža, simbol Višnje Gore. Gričevnati predel južno od kraja se imenuje Polževo, dinarsko-kraška planota, ki obsega zaselke in vasi: Zavrtače, Kriška vas, Nova vas in Pristava pri Višnji Gori.
V bližini vasi Zavrtače je hotel Polževo z manjšim smučiščem in gotsko cerkvijo sv. Duha.
Primož Hieng
