Homec je značilna obcestna vas, kjer so hiše postavljene s končno ali podolžno stranjo proti osrednji vaški cesti, ki je pravokotna tako na smer Kamniške Bistrice kot na smer ceste med Domžalami in Kamnikom. Vas Homec je dobila ime po značilnem holmu ali homcu, ki se s svojo stožčasto obliko in prijazno cerkvijo na vrhu iznad ravnine Kamniške Bistrice dviga do 394 m nadmorske višine.
Homški grad je nekdaj najbrž stal na hribu, kjer je danes cerkev, ali pa v njeni neposredni okolici. Homške graščake najdemo tudi v pisnih virih. Homec je prvič omenjen pred več kot 780 leti, 11. decembra 1238, kot Chvlniz. Homec je že od nekdaj božja pot na griču osamelcu sredi Mengeškega polja, s čudovitim ozadjem Kamniških Alp, ki se v jasnem vremenu iskrijo kot nebeška kulisa Marijinega svetišča.
Zgodba pravi, da je leta 1419 na griču, kjer je danes cerkev, deček pasel ovce. Proti večeru je že bilo, zato je na paši zadremal. V sanjah je zagledal močno svetlobo in zaslišal glasove, podobne angelskemu petju. Tedaj se mu je v nenavadni svetlobi prikazala Marija z Jezusom v naročju. Zbudil se je, prestrašen spravil skupaj ovce in jih v naglici odgnal domov. Dogodek ga je tako prevzel, da je začel v vasi pripovedovati, kaj se mu je na paši sanjalo. Ljudje so mu verjeli in hitro uresničili sklep: na griču so postavili kapelo in v njej oltar Mariji v čast. Zgodba o čudežnih sanjah se je raznesla po vsej obširni mengeški župniji, kamor je spadal Homec. Glas o tem pa je šel še naprej. Začeli so prihajati romarji in radovedneži in slava božje poti se je širila po deželi.
Gregor Dolničar, ki je v svoji knjižici opisal ta dogodek, pravi, da je bila to najslavnejša božja pot na Kranjskem, tako kot ona v Velesovem.
»V času turških vpadov je na Homcu stal močan tabor,« pravi Franci Petrič v knjigi Duša, le pojdi z mano. »Zdajšnji zvonik, ki stoji samostojno ob cerkvi, je služil za obrambni stolp. Ljudsko izročilo pravi, da so Turki tabor na Homcu napadli, pa so se morali sredi griča obrniti, ker so se konjske podkve udirale globoko v zemljo. Morda je v tem izročilu ohranjen spomin na bitko s Turki leta 1528, ko so bili tu potolčeni. Še en spomin na vojne čase pri Homcu pa se je ohranil iz dni francoske okupacije: na mali šmaren leta 1813 so bili tu odbiti Francozi in pognani v beg proti Kranju.«
Ker je bila kapela, ki naj bi bila pozidana leta 1419, premajhna, so med letoma 1722 in 1728 sezidali novo, dovolj veliko in lepo baročno cerkev, dodaja Petrič: »Gradnjo so zaupali takrat najbolj upoštevanemu mojstru Gregorju Mačku. Da bi bila cerkev še lepša, jo je poslikal Franc Jelovšek, a se slikarije žal niso ohranile. Od nekdanje bogate opreme se je najbolje ohranila prižnica, ki je odličen primerek rokokoja. Leopold Layer ni naslikal le brezjanske Marije Pomagaj, ampak je zapustil tudi na Homcu lepo Marijino sliko, ki jo prav tako kot na Brezjah častijo romarji.«
Leta 1886 so vaščani obnovili zunanjščino cerkve, prezidali streho, zazidali nekaj oken in vzidali druga. V pripravah na stoletnico župnije so leta 1887 vgradili tri nove portale.
Potres je spomladi 1895 cerkev tako poškodoval, da ni bila več varna. Strokovna komisija je ugotovila, da je treba več kot polovico cerkve podreti in na novo pozidati. Popotresne predelave so podobo zgradbe močno spremenile.
Ko so popravljali zvonik, so mu namesto čebulaste baročne naredili tako ostro konico, da se zazdi, kot da bi hoteli tesarji z njim prodreti v nebo …
Homška cerkev je bila popravljena leta 1896, obnovljena pa v letih 1961 in 2010.
Primož Hieng
