Beseda leta je podnebje, na drugem mestu šarcizem.

Ob tem sem povedal naslednje:
Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani ugledni gostje,

brez besed ne bi vedeli, da smo, ker je človek oblikovan tako, da je vsaka njegova misel hkrati že beseda.

Na Slovenskem je dolgo vladalo prepričanje, da besede slovenskega knjižnega jezika določamo jezikoslovci. Da se mi odločimo, kaj bo knjižna slovenščina in kaj naj bo potisnjeno v neknjižnost. Še danes me večkrat kdo vpraša, če lahko jaz poskrbim, da bo šla kaka beseda v slovar, na Frana, v SSKJ.

V resnici pa smo jezikoslovci raziskovalci. Razpolagamo s podatki o zgodovini slovenskega jezika, a sodobni rabi slovenskega jezika, o njegovi zvrstnosti, terminologiji, narečjih, o izvoru posameznih besed, o njegovi normi in o njegovi slovnični sestavi. Naše odločitve vedno temeljijo na podatkih, nikoli na osebnih kapricah. Če se je to dogajalo v preteklosti, danes ugotavljamo, da se ni nikoli zares obneslo.

Zato lahko ob današnji priložnosti še toliko bolj verodostojno rečemo, da jezik soustvarjamo mi vsi skupaj.

In ravno beseda leta je akcija, ki nam najlepše kaže, kako zunanji svet, naše vsakdanje življenje vpliva na besede. Z novimi dogodki dobivajo namreč besede nov kontekst, z njim pa tudi nove pomene. Z novimi izdelki, z novim načinom življenja dobivamo nove besede, ali pa nekatere stare dobivajo povsem nov pomen.

Vloga jezikoslovja pa je lahko kljub temu velika. Naše delo je vedno zahtevnejše, saj moramo uskladiti vrsto najrazličnejših podatkov, da lahko podamo informacijo o neki besedi. Da lahko pomagamo vsem, ki jezik uporabljamo. Vloga knjižnega jezika ni vlivanje strahu njegovim uporabnikom, ni prežanje na napake.

Vloga knjižnega jezika je v tem, da se lahko razumemo tudi, ko govorimo o najmanjših besednih odtenkih ali ko prebiramo najbolj hermetično umetniško besedilo.

Naloga knjižnega jezika in dobrega pravopisa je samo ena: mora nam olajšati vsakdanje življenje.

Naše celotno življenje je namreč en sam jezik. Najprej jezik kot logos, misel, ki se že v nas samih izrazi v obliki besedne misli. Šele nato jezik kot sredstvo za sporazumevanje.

Beseda leta in vse, kar je povezano z njo, je zato nujno tudi odraz leta. Želim si, da bi o njej, pravzaprav o vseh besedah, ki so se pojavile v ospredju, čim več govorili, saj nam bo to pomagalo, da premišljujemo tudi o nas samih.

Naša država namreč že ima slovenščino, a hkrati potrebuje tudi iskanje skupnega jezika.

Kozma Ahačič, predstojnik, raziskovalec pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja