Vojko Flegar (Dnevnikov Objektiv, 14. 12. 2019, str. 10): Doslej sva v glavnem govorila o kreditih, dolgovih in odškodninah, zdaj pa poglejva še kakšen pozitivni saldo, recimo varčevanje. Depoziti prebivalstva in tudi podjetij v bankah so visoki, za približno polovico BDP jih je kljub nikakršnim obrestnim meram. So tolikšni prihranki dobri ali slabi?
“Slovenci imamo v domačih bankah okoli 20 milijard evrov prihrankov. Približno tretjino tega, sedem milijard evrov, imajo pri bankah depozitov podjetja in okoli eno milijardo še država. Kar se je v zadnjem obdobju padanja oziroma negativnih obrestnih mer spremenilo, je to, da se skrajšuje ročnost oziroma da gre v pretežni meri za vpogledne vloge. To za bančni sistem potencialno pomeni drugačno tveganje; banke lažje poslujejo, če so depoziti bolj dolgoročni. Takšno stanje prihrankov je gotovo nekoliko povezano s tem, da imamo v primerjavi z drugimi državami manj razvite druge oblike varčevanja. Eden od kroničnih problemov – širše gledano – je na primer to, da imamo razmeroma slabo razvit dodaten sistem pokojninskega varčevanja.”
Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije
