Razstavno leto 2019 v Plečnikovi hiši v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane se je zaključilo v petek, 18. oktobra, z odprtjem razstave Plečnikovi neuresničeni projekti za Ljubljano. Ob razstavi bo na obletnico Plečnikovega rojstnega dne v januarju 2020 izšel tudi katalog, s katerim v Plečnikovi hiši nadaljujejo s predstavljanjem bogate Plečnikove dediščine, ki jo hranijo v Plečnikovi zbirki MGML. Ob razstavi bo potekalo nekaj poglobljenih vodstev s strokovnjaki.
Razstava, ki jo je vsebinsko pripravila kustosinja Ana Porok, razkriva, kakšno bi bilo mesto, če bi Plečnik lahko uresničil svoje vizije za štiri velike ljubljanske projekte: novo mestno hišo na Vodnikovem trgu ob tržnici, Mesarski most, ki bi tržnico povezal s Petkovškovim nabrežjem, parlament na grajskem hribu z monumentalnim dostopom na Grajski grič v obliki stopnišča ob Magistratu in izvirno zasnovano stavbo slovenskega parlamenta ‒ Katedralo svobode v parku Tivoli.
Poleg arhivskih načrtov iz Plečnikove zbirke bo razstava na ogled postavila tudi sodobne arhitekturne izrise, upodobitev vseh štirih Plečnikovih neuresničenih projektov za Ljubljano ter dve maketi, natisnjeni v 3D-tehniki: maketo parlamenta na Grajskem griču z monumentalnim stopniščem in maketo fasade novega magistrata na Vodnikovem trgu.
Plečnikovi neuresničeni projekti za Ljubljano so eno manj znanih poglavij umetnikovega snovanja, s tem povezani raznoliki načrti pa razkrivajo arhitektove v veliki meri neizpolnjene sanje o nacionalni prestolnici Slovencev. »Plečnik je v svojem
ustvarjalnem opusu zasnoval več kot dvajset projektov za Ljubljano, ki niso bili uresničeni, na tej razstavi pa se osredotočamo na štiri: novo mestno hišo, Mesarski most, parlament na grajskem hribu in Katedralo svobode v parku Tivoli. Veseli nas, da je bila razstava priložnost za sodelovanje z delu predanimi strokovnjaki: arhitektom Nejcem Bernikom z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU ter diplomantko magistrskega študija Anjo Škerjanc z oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje katedre za informacijsko in grafično tehnologijo naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani,« je o razstavnem konceptu in pomembni sodobni dopolnitvi razstave povedala avtorica besedil, kustosinja Ana Porok.
Dragocen vpogled v to, kakšno podobo bi danes imela Ljubljana, če bi bile uresničene izbrane štiri Plečnikove zamisli, je ponudil arhitekt Nejc Bernik, ki je pripravil nabor sodobnih 3D-vizualizacij.
»O projektih arhitekta Jožeta Plečnika za Ljubljano je bilo že veliko napisanega,« pravi Bernik. »Vendar predvsem o njegovih izvedenih delih, manj pa o številnih načrtih, ki uresničitve iz takšnega ali drugačnega razloga niso dočakali. Nekateri od teh projektov so še danes videti drzne ali celo predrzne vizije. S pomočjo sodobne tehnologije si je mogoče tudi stavbe, ki so ostale na papirju, ogledati skoraj tako, kot če bi bile v resnici zgrajene. In prav pri 3D-vizualizaciji izbranih Plečnikovih projektov se nam najlepše pokaže vsa kompleksnost njegovih vizij.«
Razstava bo predstavila še izbor reprodukcij Plečnikovih načrtov za izbrane štiri projekte iz Plečnikove zbirke, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi dve maketi, natisnjeni v 3D tehniki.
Maketo fasade novega magistrata na Vodnikovem trgu je posebej za to razstavo pripravila diplomantka magistrskega študija Anja Škerjanc z mentorico prof. dr. Dejo Muck z naravoslovnotehniške fakultete, maketa parlamenta na Grajskem griču z monumentalnim stopniščem pa je bila na ogled že v Plečnikovem letu 2017 na razstavi Plečnik nad mestom.
Plečnik se je z rojstnim mestom ukvarjal že od študijskih let, svoje vizije pa je počasi začel uresničevati po letu 1921, ko se je za stalno naselil v Ljubljani, pravi kustosinja Ana Porok:
»Plečnik je svojo vizijo Ljubljane postopoma uresničeval več kot tri desetletja. Vstopal je v že izgrajen prostor, ga z občutkom preoblikoval in nadgrajeval ter tako med letoma 1921 in 1957 v njegovo mrežo vtkal vrsto izjemnih stavb. Mesto je pojmoval kot kraj slovesnosti, srečevanj in razmišljanj o preteklosti, ki ga je prilagodil predvsem pešcu. Svoje delo je videl kot nadaljevanje zgodovine mesta in Ljubljano je zaznamoval tako temeljito, da ji lahko, kar zadeva to obdobje, rečemo kar Plečnikova Ljubljana.«
Kustosinja še dodaja, da je želel arhitekt mestni organizem povezati v celoto z odpiranjem perspektiv, kombiniranjem cestnih osi ter ustvarjanjem privlačnih razgledišč in parkov: »Urediti je želel monumentalen osrednji mestni trg, za izbrane lokacije pa je predlagal vedno nove rešitve, saj je vsako nalogo skušal izkoristiti za poudarjanje obstoječih ureditev in povezovanje z novimi mestnimi motivi.
Svoje načrte za raznolike projekte je mojster Plečnik snoval, urejal in popravljal do konca življenja, in tako mu je v Ljubljani postopoma vseeno uspelo uresničiti celovite urbanistične poteze in jo po vzoru antičnih Aten preoblikovati v sodobno nacionalno prestolnico.«
Primož Hieng
