Albin je letel še kot upokojenec

Tehniški muzej Slovenije (TMS) je spomladi leta 2015 prevzel zbirko modelov in maket letal, večinoma domačih konstrukcij, ki jih je muzeju podaril pilot in modelar Albin Novak.

»Zbirka je bila med letoma 2011 in 2015 predstavljena na razstavi Letalstvo v modelih, ki so jo v sodelovanju s strokovnim vodjo dr. Sandijem Sitarjem in zunanjimi sodelavci pripravili Muzeji radovljiške občine,« pravi Natalija Polenec, direktorica TMS. Albinova letala so zdaj na ogled v prostorih TMS v Bistri.

»Z razstavljenimi modeli in maketami, ki opozarjajo na danes morda že nekoliko pozabljeno slovensko letalsko konstruktorsko ustvarjalnost, sledimo poslanstvu TMS in odpiramo novo

strokovno področje, ki ga muzej doslej ni obravnaval,« dodaja Polenčeva. »Razstavljena zbirka predstavlja le del domačih letalskih konstrukcij. Prizadevali si bomo za njeno postopno dopolnitev z vsemi ključnimi tipi konstrukcij, ki so pomenile mejnik v tej slovenski razvojni dejavnosti, in za vsebinsko obdelavo.«

Pilot in modelar Albin Novak se je rodil 24. marca 1926 kot prvi izmed desetih otrok v kmečki družini v Dolah pri Litiji. Socialne in vojne razmere so ustavile njegovo šolanje v šestem razredu, nato se je izobraževal v trdi življenjski in samouški šoli. Po dramatičnih dogodkih je pristal leta 1944 pri partizanih, uniformo pa je slekel leta 1947. Dve leti pozneje je odšel v šolo za motorne pilote v Rumi v Srbiji in že naslednje leto postal inštruktor letenja. Leta 1952 se je vrnil v Slovenijo. Eno leto je deloval kot inštruktor letenja v Murski Soboti.

Leta 1953 se je poročil in se preselil v Lesce, kjer je strokovno organiziral letališče in letalsko šolo. Leta 1960 se je zaposlil kot pilot pri Jatu (Jugoslovenski Aero Transport). Do leta 1970 je letel v kmetijski aviaciji, potem je prešel na potniška letala. Od 1970 do 1974 je letel na letalu DC-9, nato pa se je prešolal na boeing 727-200, s katerim je letel dvanajst let.

Po upokojitvi leta 1986 se je vrnil na Gorenjsko. Do leta 2004 je letel kot športni pilot, novo področje intenzivnega dela pa je našel tudi v obnavljanju jadralnih in motornih letal ter v modelarstvu. Usmeril se je predvsem v izdelovanje modelov po najbolj uspešnih letalih domačih konstruktorjev, od Rusjanove Ede 5 prek Bloudkovih in Kuhljevih letal do tistih, ki so nastala med letoma 1945 in 1965 po načrtih Konstrukcijskega biroja letalske tovarne Letov.

Albin Novak je bil učitelj, mentor in zgled mnogim slovenskim letalcem in modelarjem. Bil je tudi graditelj letečih replik Edvarda Rusjana, človek, ki je obnovil čavko, mačko, bebico in PO-2, bil pa je tudi navdušen izdelovalec maket letal. V zraku je preživel 14.000 ur, opravil je 36.000 letov, letel je z 42 različnimi letali.

Vse življenje je prebil z Nado Novak, eno redkih jugoslovanskih pilotk, ki je do upokojitve obdržala vsa letalska dovoljenja in je bila profesionalka do upokojitve. Albin zatrjuje, da ni bila samo najbolj znana letalska inšpektorica v nekdanji skupni državi, pač pa predvsem izvrstna pilotka in dobra učiteljica letenja. Nada je začela svojo letalsko pot pol leta pred Albinom, prav tako v pilotski šoli v Rumi, svoje zadnje dejanje v letalstvu pa je opravila 9. novembra 1979 na Ptuju, s kontrolnim letom z letalom aero-2.

Na novi razstavi TMS v Bistri izvemo marsikaj zanimivega in morda doslej celo neznanega iz zgodovine slovenskega letalstva. Omenimo v Gorici rojenega Zlatka Bisaila (1905–1987), ki je utemeljeval moderno letalsko modelarstvo v Avstriji, kraljevini Jugoslaviji in na Slovenskem. Skonstruiral je veliko število letalskih modelov, od najbolj enostavnih do visoko zmogljivih. Leta 1928 je izdelal ter pred javnostjo in časopisjem na Dunaju odmevno preizkušal tri raketne modele. Med letoma 1929 in 1931 se je lotil velikega modela brezrepnega letala, ki naj bi ga poganjala reakcijska turbina; izdelal je krilo, pri razvoju turbine pa mu je zmanjkalo finančne in tehnične podpore.

Slovenci torej nismo kar tako in na razstavi v TMS izvemo, da je letalska ustvarjalnost med Slovenci – ki po obsegu in uspešnosti nedvomno presega s številom prebivalstva primerljivi delež v svetovni populaciji –, po dobrih sto letih od njenih začetkov doživela izpolnitve sanj prejšnjih generacij. To velja za vsa področja: za športno in komercialno letanje z vsemi vrstami letalnih naprav, za uspešnost v mednarodni konkurenci in tudi za lastno letalsko proizvodnjo. Že Edvard Rusjan je spoznal, da je pri tem nujna usmeritev na mednarodno tržišče, Stanko Bloudek, pionir letalstva in konstruktor, ter Jože Zablatnik, letalski konstruktor in podjetnik, pa sta tej izkušnji dodala pomen lastne inovativnosti. Slednja je usmerjala delovanje konstruktorjev in tovarne Letov-Libis v prvih treh desetletjih povojnega razvoja, usahnila pa je prav zaradi prevelike zaprtosti slovenskega oziroma jugoslovanskega politično-gospodarskega razvoja.

Z razvojem letalstva tudi modelarji niso zaostajali, saj so med dvema svetovnima vojnama vstopali v to panogo na različne načine in z različnimi cilji. Oto Papež je začel s tem delom leta 1909, ko mu je bilo osem let. Pred vojno in med njo je izdelal veliko število modelov. Med študijem na Dunaju je v letih od 1922 do 1926 nastal njegov visoko zmogljivi jadralni model z razpetino 3,1 metra. Pozneje je postal Papež tudi jadralni, motorni in vojni pilot. Od leta 1946 do 1948 je deloval kot konstruktor za raketna letala pri sovjetskem podjetju na Dunaju. Njegova letalska kariera se je končala z nesrečo na orožnih vajah.

Albin Novak je umrl leta 2018, ko je bil star 93 let.

Primož Hieng