“Starši in otroci bodo že takoj na začetku šolskega leta zasuti z vsemi mogočimi ponudbami aktivnosti, ki naj bi jih otrok počel po šoli.
Moje mnenje je, da so do tretjega razreda šola, prosta igra z vrstniki in obveznosti doma povsem dovolj, kasneje pa ena popoldanska aktivnost ali največ dve.
Tako smo spet pri skupnem času, ki je pravzaprav edino zagotovilo dobrega medosebnega odnosa. Pri otrocih, sploh pa mladostnikih, ki želijo biti tudi veliko sami, je potrebna »zastonjska prisotnost«. To preprosto pomeni, da otrok čuti, da smo nekje blizu, kar v njegovo čustveno področje vnaša občutek varnosti.
Ustvarjanje dobrih odnosov s svojimi otroki bi morala biti glavna naloga staršev. Starši, ki jim to uspeva, navadno nimajo problematičnih otrok — tudi kar se tiče šolskih ocen, ne. In zakaj ne? Dobre ocene so predvsem rezultat dobro razvite osebnosti. Osebnosti otroka, ki čuti, da starši skrbijo zanj, ki mu ponujajo svoje izkušnje in svoj čas in ki o ocenah ne sprašujejo njih, saj jim to že prej sami povedo.”
* Red. pmf. dr. Zdenka Zalokar Divjak dipl. psih., spec. logoterapije
Vir: Ona, ženski magazin Dela in Slovenskih novic, 20. 8. 2019, str. 31
