“Dolg je zgolj obljuba, da boste enkrat v prihodnosti vrnili denar, ki vam ga dam na voljo zdaj. Plačali mi boste nekaj obresti, da kompenzirate dejstvo, da jaz svojega denarja nimam več pri sebi, ampak je ta denar pri vas. Najin dolg je lahko formalen, lahko je neformalen, skleneva lahko veliko različnih pogodb. Dolg je v družbenih razmerjih pomemben zato, ker je ključen element delovanja kapitalistične ekonomije. Dolg pospeši možnosti širitve ekonomije in je mogočen vzvod, ki nam daje možnost, da ustvarjamo profit. Dolg, ki ga imate vi, ker ste si kupili avto, je popolnoma drugačen od dolga, ki je investiran v produktivni sektor, da bi omogočil profit. Obresti, ki jih vi plačujete za avtomobil, pridejo iz vaših osebnih dohodkov. Dolg, ki je investiran v proizvodnjo, pa plačajo obresti iz produkcije, v kateri si lastniki prisvojijo presežno vrednost in z njo odplačajo dolg. V rokah jim ostane profitno podjetje. Podobno je pri državi. Država lahko dolg vrača z investiranjem v produktivne dejavnosti, infrastrukturo ali korporacije, od koder pričakuje dohodek. Dolg odplača samega șebe ali pa ga država plačuje iz davkov. Dolg je mehanizem redistribucije bogastva. Denar za odplačevanje dolga lahko poberete delavcem, da bogatašem plačate za to, da so vam posodili denar in ga investirali v vaš dolg, Zato mu rečemo javni dolg. Običajno gre za institucionalne investitorje. Banke. To deluje, dokler deluje.”
Eugénia Pires, portugalska ekonomistka
Vir: Dnevnikov Objektiv, 15. 6. 2019, str. 12, Problem ni EU, ampak evro
Podčrtano
Presežek sektorja država v 2018 je po rednem postopku pojasnjevanja podatkov o primanjkljaju in dolgu države Eurostatu višji za 34 milijonov EUR in tako znaša 337 milijonov EUR (0,7 % BDP). Po napovedih MF se bo v 2019 povečal na 394 milijonov evrov ali 0,8 % BDP.
