Filma Vesna, ki je bil posnet leta 1953, verjetno ni treba posebej predstavljati. Gre za prvo slovensko romantično komedijo. Štiri leta pozneje, torej 1957., je režiser František Čap z enako igralsko zasedbo posnel še nadaljevanje filma Ne čakaj na maj.
Glavnino filma Vesna so posneli v stari Ljubljani, pomemben del pa je nastal na starem ljubljanskem letališču, to je na območju današnjega BTC.
Po končani prvi svetovni vojni se je v Sloveniji silno razmahnilo zanimanje za letalstvo. Skoraj v vsaki vasi so imeli travnik, ki so mu rekli letališče, in aeroklub, v katerem so izdelovali modele in se učili letenja. Izdelovali so tudi prava jadralna in celo motorna letala. Takrat je veljalo, da če si hotel leteti, si si moral kar sam izdelati letalo.
»Tudi Ljubljana je imela močan aeroklub, ki je imel zelo znano vežbališče za letenje z jadralnimi letali pri Novi vasi na Blokah,« je v glasilu takratne občine Moste-Polje Naša skupnost poročal Slavko Gerlica. »Letališče za motorna letala je Ljubljana imela v Šiški, blizu sedanjega Litostroja. Ker je bilo to letališče v trikotniku železniških prog, se ni moglo razvijati in tudi ne vključiti v civilni promet, ki je bil v 30. letih že močno privlačen in razvit. Progo med Beogradom in Zagrebom so na primer odprli že leta 1928. Slovence je zaradi tega že grabila panika; kljub hudi gospodarski krizi so hoteli v korak z drugimi.«
Že leta 1928 so se mestne in državne oblasti odločile za novo letališče, ki naj bi Ljubljano približalo drugim mestom. »Ugotovili so, da je zanj najprimernejši prostor na vojaškem vežbališču v Polju,« dodaja Gerlica.
»Še isto leto so vojaški strokovnjaki odmerili zemljišče. Maja 1933 so končno zakoličili zemljišče in začeli graditi objekte. Dela je vodilo poveljstvo vojnega letalstva. Postavili so hangarje za aeroklub in vojno letalstvo s skupno površino 600 kvadratnih metrov. Do odprtja letališča 20. avgusta 1933 cesta do letališča še ni bila zgrajena, pa tudi drugih objektov ni bilo, med njimi glavnega letališkega poslopja za civilni promet s čakalnico in restavracijo, čeprav je redni letalski promet med Ljubljano in Zagrebom stekel že dan po odprtju. Mestna oblast je imela v prihodnjih letih še veliko dela in stroškov z dokončno ureditvijo letališča.«
Novega letališča, ki so ga odprli z velikim letalskim mitingom, so bili najbolj veseli člani aerokluba; teh je bilo 436. Med njimi so bili odlični strokovnjaki in graditelji letal, kot so bili Stanko Bloudek, Anton Kuhelj in drugi. Letalci in navdušenci so bili v novo letališče naravnost zaljubljeni, med drugim pa so trdili, da je to najlepše letališče v državi. Trimotorno potniško letalo farman goliath je 1. septembra 1933 odprlo letalsko progo Ljubljana–Sušak. Prav s to linijo je povezana prva tragedija civilnega letalstva pri nas. Letalo, ki je 12. septembra 1933 poletelo proti morju, se je po dobri minuti leta zrušilo v bližini bolnišnice za duševne bolezni v Polju in celo porušilo del obzidja te ustanove. Umrlo je šest potnikov, poleg tega tudi pilot in mehanik.
Nova ‘najhujša nesreča’ se je pripetila slaba tri leta pozneje, 15. julija 1936, ko je kmalu po vzletu strmoglavilo letalo Špartan, namenjeno proti Sušku. Umrlo je pet potnikov ter pilot in mehanik.
Med drugo svetovno vojno je letališče doživelo nekaj posodobitev, ker sta ga najprej italijanska, pozneje pa tudi nemška okupacijska vojska uporabljali v vojaške namene. Tudi po končani vojni je bila na ljubljanskem letališču močna vojaška eskadrilja. Leta 1954 so se vojaška letala preselila v Pulj in Brežice, v Polju so ostala le civilna in trenažna letala.
Razvoj letalstva je bil skokovit. »Tako je tudi letališče v Polju postalo neprimerno in za razvoj brezperspektivno,« poroča Slavko Gerlica. »Strokovnjaki so že leta 1948 iskali primernejšo lokacijo za novo letališče. Našli so jo na Brniku, izdelali projekte in leta 1952 je predsedstvo vlade imenovalo komisijo za graditev letališča. Še isto leto so začeli razlastitvene postopke in s krčenjem gozda. Februarja 1963 so registrirali novo letališko podjetje, med njegovimi prvimi opravili je bila tudi obnova letališča v Polju, ki je komaj zmoglo tedanji promet.
Na predbožični večer, 24. decembra 1963, je na Brniku pristalo prvo potniško letalo, za tedanje čase sodobni DC-6B. Moščansko letališče je ostalo v uporabi le za vojaško trenažno eskadriljo in za Aeroklub Ljubljana.
Letala slednjega so na tem letališču vzletala in pristajala do leta 1979, ko je bilo zaradi širjenja drugih dejavnosti na tem območju letališče ukinjeno.«
Danes je v hangarju prodajalna avtomobilov. Letališka zgradba in kontrolni stolp v žalostnem stanju pričata o nekdanjem dogajanju na tem prostoru.
»Marca 2011 je Mestna občina Ljubljana sprejela odlok o razglasitvi starega letališča v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena,« pravi dr. Vurnik. »Že pred tem je bilo zamisli o obnovi in oživiti tega prostora veliko. Z nekaterimi razlikami v podrobnostih vse te ideje vključujejo postavitev razstave o slovenski letalski preteklosti in letališču, zagotovitev možnosti za nekatere aktivnosti, povezane z letalstvom in modelarstvom, ter vzpostavitev trgovske in gostinske dejavnosti, ki bi bili letalsko tematsko zaokroženi. Prav tako naj bi bil s tematiko letalstva povezan parkovni del območja spomenika.«
Prvi razpis za obnovo objektov nekdanjega letališča v Mostah na območju današnjega BTC je bil neuspešen. Nanj se ni prijavil nihče, zato so se na ljubljanski mestni občini odločili za iskanje rešitve, kako projekt narediti privlačnejši za zasebne partnerje. Februarja letos so v občinski službi za javna naročila objavili javni poziv promotorjem, ki se zanimajo za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za obnovo in oživitev propadajočega starega letališča ob Letališki cesti. Kot so nam sporočili iz mestnega odseka za odnose z javnostmi, je prijavo na poziv za obnovo letališča oddal en promotor.
»Glede na prejeto vlogo o zainteresiranosti za izvedbo projekta obnove starega letališča Ljubljana pripravljamo vsebinska izhodišča za pogovor s kandidatom,« še sporočajo iz ljubljanske mestne uprave.
Avtor prispevka: Primož Hieng
