Zahodni Balkan vse bolj postaja območje za postanek ilegalnih migrantov, ki so namenjeni v Srednjo Evropo, tj. v Avstrijo in Nemčijo.
Trenutno je več kot 20.000 nezakonitih priseljencev v Bosni, Albaniji in Črni gori. V Bosni se je število prijavljenih prosilcev za azil povečalo s 755 (2017) na 13.184 (septembra 2018), v Albaniji iz 1049 (2017) do več kot 4.000 (septembra 2018) in v Črni gori iz 849 (2017) do nič manj kot 3.280 (september 2018).
Migranti, ki čakajo v »čakalnici Zahodni Balkan«, špekulirajo o priložnostih, da prodrejo preko Hrvaške in Slovenije v »obljubljeno deželo« v Srednji Evropi. Če bi jim to uspelo, bo Balkan ponovno postal tranzitna pot za prihod ilegalnih priseljencev številka ena ter bo nadomestil Španijo in Italijo, ki sta vodili letos.
Zaščita meje na Hrvaškem in pred Trstom
Opozorjeni na podlagi obveščevalnih poročil iz Bosne, Albanije in Črne gore, so oblasti na Hrvaškem bistveno poostrile varnost na mejnih prehodih.
Medtem ko so Hrvati nadgradili svojo mejno policijo za morebitne množične prodore migrantov, so v Vidmu v okolici Trsta in na slovensko-italijanski meji, na pomoč priskočile agencije za zaščito gozdov, ki so po grobem terenu dolžne preprečevati infiltracijo nezakonitih oseb.
Slovenske operacije na hrvaški meji so bile zelo sporne, zlasti po tem, ko so slovenski mediji posneli policijo, ki je prisilila migrante, vključno z nekaterimi ženskami in otroki, nazaj na Hrvaško kar z usmerjeno pištolo.
Prihodi priseljencev v Evropo že presegli 100.000
Mednarodna organizacija za migracije OZN obvešča, da je od začetka leta 2018 do 4. novembra vstopilo v Evropo 100.630 migrantov in beguncev, pri čemer jih je le malo manj kot 50 odstotkov prišlo v Španijo.
Skupno je to še vedno manj, kot v enakem obdobju leta 2017, ko so prihodi dosegli 154.825 in znatno manj kot leta 2016, ko je bilo prihodov 337.773.
ZN migracijski pakt: Slovenija želi ponovno preučiti podporo
Po besedah zunanjega ministra Mira Cerarja, bi bilo potrebno v Sloveniji ponovno preučiti po tem, ko sta Avstrija in Madžarska umaknili podporo globalnemu migracijskemu paktu OZN,.
Sporazum, ki ne bo mednarodnopravno zavezujoč, naj bi bil podpisan 10. ali 11. decembra v maroškem Marakešu. Gre za prvi mednarodni dogovor o upravljanju migracij, ki po besedah generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa predstavlja rešitev za upravljanje migracij z mednarodnim sodelovanjem, obenem pa tudi priznava pravico vsakega posameznika do varnosti, dostojanstva in zaščite.
Nova vlada mora ob upoštevanju spreminjajočih se okoliščin pretehtati, ali bi morala Slovenija pri sprejemanju dokumenta Združenih narodov (ZN) »morebiti izraziti pridržke«, je dejal zunanji minister Miro Cerar.
Od pomladi, ko je prejšnja vlada pod njegovim vodstvom odobrila pakt, so se po mnenju Cerarja razmere v mednarodnem okolju in s spremembo vlade v Sloveniji spremenile. Res je, da nova vladna koalicija razpravlja o tem vprašanju, je dejal Cerar.
Opozicija pritiska
Vlada centralne levice je pod velikim pritiskom konzervativne opozicije, ki želi izstopiti iz pakta Združenih narodov. Vlada naj ne le odstopi od sporazuma, temveč tudi »dejavno nasprotuje sprejetju tega dokumenta«, je zahteval opozicijski poslanec Branko Grims iz SDS.
»Pakt ogroža evropsko civilizacijo,« je še opozoril Grims.
Glavni opozicijski SDS, skupaj s krščanskim demokratom NSi in nacionalnim SNS, je s parlamentarno resolucijo, ki bi vlado obvezovala, da to stori, pozval k izvedbi izrednega parlamentarnega zasedanja v torek.
Slovenski premier Marjan Šarec se je v ponedeljek oddaljil od dokumenta in pojasnil, da ne bo sodeloval decembra v Marakešu, kjer bi moral biti migracijski pakt sprejet.
»To ne pomeni ničesar,« je dejal Grims v torek, pri čemer je poudaril, da mnoge vlade nikakor ne bodo poslale svojih najvišjih predstavnikov v Maroko.
Češka se bo odločila naslednji teden
Češka vlada bo na naslednjem zasedanju vlade, ki bo potekal naslednjo sredo, 14. novembra, sprejela svoje stališče o sporazumu o migracijah ZN.
Po besedah zunanjega ministra Tomaša Petričeka (ČSSD) je že »očitno«, da vlada ne bo podprla migracijskega pakta, ker niso bili sprejeti vsi očitki Češke republike.
»Na primer, mi ne maramo dvoumne razlike med nezakonitimi in zakonitimi priseljenci v socialnih pravicah in ne omenjamo deportacij v paktu«, je dejal Petriček.
Po mnenju Petričeka se Češka republika ne bi smela strinjati s paktom. Že od začetka je upal, da bo češka vlada lahko zagovarjala zavrnitev, čeprav je več kot 90 odstotkov držav hotelo podpisati pakt. Predsednik vlade Andrej Babiš (ANO) je predhodno kritiziral pakt ZN o migracijah. Dejal je, da pakt »zamegljuje razlike« med nezakonitim in zakonitim priseljevanjem.
Julija letos je po osemnajstih mesecih pogajanj vseh 193 članic ZN-a – razen ZDA, ki so iz pakta ZN-a za migracije izstopile lani, podprlo Globalni dogovor za varne in urejene migracije.
Trenutno pakt o migracijah podpira 190 od 193 držav ZN.
ZDA so se zgodaj umaknile od pogajanj, Madžarska po predložitvi končnega osnutka besedila letos, Avstrija pa šele konec oktobra. Kmalu naj bi se umaknile še naslednje države: Poljska, Avstralija, Danska, Velika Britanija, Italija in Švica, saj so prav tako zelo kritične glede pakta.
Avtor: Marko Vidrih
