Lastno zdravje znamo najbolj ceniti takrat, ko opazimo spremembo na slabše. Podoben je javen odnos do zdravstva. Dosežki na področju medicine, znanosti in farmacije so prepogosto spregledani. Namesto javnih pohval za vlaganja v razvoj, nove raziskave in medicinska upanja smo večkrat priča izpostavljanju napakam, nezaupanju v strokovnost zdravnikov in farmacevtov. Redkokdaj se zavemo, da se je v zadnjih 150-tih letih povprečna življenjska doba iz 40 dvignila na 80 let. In to ravno zaradi razvoja diagnostike in zdravljenja. Medis Awards zdaj že peto leto zapored skuša spremeniti javno klimo dojemanja raziskovalnih dosežkov. Ljudem odpira oči, da je v medicini tudi veliko truda in pozitivnih zgodb.
»Kultura dobi precej medijskega prostora in kulturniki imajo na voljo veliko nagrad, ki spodbujajo pisatelje, pesnike, filmske in druge ustvarjalce,« je med drugim omenil predsednik žirije Medis Awards prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., revmatolog, ki srčno upa, da bo število priznanj tudi v medicini naraščalo premosorazmerno s številom nagrad v kulturi.
»Ni večjega zanosa kot priznanje za garaško opravljeno delo, to je vedno motivacija za nadaljnje presežke v stroki.«
In prav to, da je za nekim raziskovalnim projektom v medicini ali farmaciji, skrito ogromno dela, tudi prostega časa, uspeha pa je potem lahko deležna širša družba, pogosto niti ne vemo.
Že peto leto zapored
Mednarodni natečaj Medis Awards za izjemne dosežke v medicini (International Medis Awards for Medical Research), ki poteka že peto leto zapovrstjo v srednji in jugovzhodni Evropi, je dobrodošel pristop k prepoznavanju odličnosti. Neodvisna žirija, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz sedmih držav, je ponovno razpisala natečaj za znanstveno-raziskovalna dela zdravnikov in farmacevtov. Ti morajo poleg redne klinične prakse raziskovati in razvijati naprednejše metode diagnostike in zdravljenja, kar daje nagradi Medis Awards poseben pomen.
Pobudnik in donator teh nagrad, ki jih je osnovala ob obletnici podjetja, je Družba Medis. Odločitev, da dodatno čestitajo odličnosti v stroki, je Tone Strnad, mag. farm., ustanovitelj družbe Medis, pojasnil:
»Po 25-ih letih uspešnega dela na področju medicine in farmacije smo ugotovili, da je veliko izjemnih raziskovalnih zgodb, ki jih pišejo zdravniki in farmacevti. Njihovi raziskovalni dosežki so zelo odmevni in cenjeni v tujini, večinoma pa ostajajo neopaženi in neprepoznani v naši družbi. Prepričani smo, da zaslužijo priznanje, saj pomembno vplivajo na razvoj diagnostike in zdravljenja.«
ZA MEDNARODNO NAGRADO MEDIS AWARDS JE V PRETEKLIH ŠTIRIH LETIH KANDIDIRALO VEČ KOT 560 STROKOVNJAKOV Z ZNANSTVENO-RAZISKOVALNIMI DELI. NEODVISNA ŽIRIJA JE V TEH LETIH PODELILA KAR 38 NAGRAD.
Težave slovenskih zdravnikov in farmacevtov
Pomen širjenja dobrih praks in pozitivnih zgodb v zdravstvu je toliko bolj pomembna ob dejstvu, da je negativna nastrojenost do zdravništva precejšnja. Med drugim se v Zdravniški zbornici Slovenije soočajo z odhodom belih halj na delo v tujino. Točnih podatkov ni, vendar naj bi v preteklih petih letih odšla v tujino generacija zdravnikov, vsako leto približno trideset zdravnikov, kar bo v prihodnjih letih zaskrbljujoče. Vodstvo zbornice zato spodbuja vse dogodke in objave, kjer so predstavljeni dosežki članov.
»Večina naših zdravnikov dela dobro in bolniki so z njimi zadovoljni, vprašanjih zdravstvenega sistema večkrat vprašajo za nasvet tudi nas zdravnike in zobozdravnike,« je kritično komentirala trenutno stanje dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, ki je prepričana, da se dobre zgodbe pišejo s pomočjo medijev.
Čebaškova meni, da je vendarle treba pokazati malo več zaupanja v domačo stroko, saj bomo s tem preprečili tudi odhajanje zdravnikov v tujino.
Število farmacevtov v zdravstveni dejavnosti na 100.000 prebivalcev je med najnižjimi v EU
Nekaj podobnega menda doživljajo farmacevti, saj se v Sloveniji soočajo s slabimi delovnimi pogoji in ne tako visokimi dohodki, kot si morda kdo predstavlja. Nenazadnje je njihovo delo zelo odgovorno. Število farmacevtov v zdravstveni dejavnosti na 100.000 prebivalcev je med najnižjimi v EU.
»Prepričan sem, da je podobnih zgodb, ko posamezniki s svojo zagnanostjo in znanstveno odličnostjo poleg rednega dela razvijajo nove metode diagnostike in zdravljenja, še veliko. To potrjujejo tudi rezultati in dosežki prejemnikov Medis Awards. Prav je, da se takšnim strokovnjakom zahvalimo za njihov prispevek. Hkrati pa so tovrstni natečaji in nagrade tudi spodbuda za vse ostale,« je k razmišljanju predhodnice dodal mag. Matjaž Tuš, mag. farm., predsednik Slovenskega farmacevtskega društva.
Slovenski dosežki v svetovnem merilu
Nagrade Medis Awards so namenjene prepoznavanju, spodbujanju in nagrajevanju odličnosti v zdravstvu, za dobro bolnikov, kar sta s konkretnima primeroma ponazorila nagrajenca iz prejšnjih let doc. dr. Matjaž Homan, dr. med., in Alja Črnej, dr. med. S kolegi gastroenterologi je doc. dr. Matjaž ugotavljal, da je pri otrocih, ki morajo opraviti kolonoskopijo, bistveno bolje uporabiti ogljikov dioksid kot zrak. Leta 2015 je objavil rezultate raziskave v ameriški medicinski reviji Gastrointestinal Endoscopy z visokim dejavnikom vpliva IF 6,5 in prejel nagrado Medis Awards. Oftalmologinja Alja Črnej, dr. med., je s prim. mag. Vladimirjem Pfeiferjem, dr. med., oftalmologom na Očesni kliniki v Ljubljani, opravila prvo presaditev umetne roženice pri nas, kar je bil izjemen in odmeven medicinski uspeh. Umetna roženica se sicer že uporablja izven Evrope, v Evropi pa so jo do sedaj uporabljali samo v raziskovalne namene. CE oznako, ki je pogoj za uporabo v Sloveniji, je dobila predlanskim. Pred tem je zdravnica poseg preizkusila na miših in za študijo prejela zmagovalno priznanje Medis Awards 2015.
Največji uspeh je občutil bolnik, ki je bil zaradi poškodbe slep kar dvajset let. Alja Črnej, dr. med., je uspeh pojasnila z občutji operiranega bolnika:
»Za gospoda so drevesa spet zelena, ponovno vidi na uro na koncu hodnika, živi mnogo kakovostneje, zanj sta to sreča in veselje.«
Ta akcija ni zatiskanje oči pred napakami, sistemskimi ali osebnimi, kadar do njih pride. Je dokaz, da je mogoče izpostaviti tiste primere odličnosti v medicinsko-raziskovalni sferi, ki so izjemne, pomembne. Tako za zavedanje, da gre za pomembno področje našega življenja kot prihodnost in blaginjo celotne družbe.
