Živimo v času, ko smo ljudje, ki živimo na najrazličnejših koncih sveta, postali povezani na način, ki nam ga omogoča novodobna tehnologija v obliki tablic, računalnikov in prenosnih telefonov.
Virtualni svet je brez nadzora?
Še več, novodobna tehnologija, ki jo ljudje vsakodnevno uporabljajo, podira ovire, ki jih predstavljajo državne meje. Na internetu ne potrebuješ potnega lista ali osebne izkaznice, pač pa se lahko po tem t.i. virtualnem svetu, prosto giblješ brez nadzora državnih oblasti. Prav tako je virtualni svet kar zadeva potovanj, bistveno bolj ugoden, kot pa realni svet.
Zgolj s klikanjem na miško se lahko preko domačega naslanjača »virtualno« premikaš tja, kamor tisti trenutek hočeš. Nazoren primer je aplikacija Google Maps, kjer se lahko premikaš po zemeljski obli na način, ki od tebe zahteva zgolj in samo ležerno pritiskanje na miškin gumb. Zdi se ti, da si samostojen in, da sam odločaš o tem, kaj boš v virtualnem svetu počel in kje se boš v nekem trenutku nahajal.
Tudi družabne/družbene medije izbiramo brez zunanje prisile
Podobno je z družbenimi mediji, ki si jih izbiraš povsem sam, brez neke zunanje prisile. Na podlagi tistega, kar si prebereš, pa si ustvariš neko osebno mnenje, za katerega misliš, da je tvoje lastno prepričanje, ki ga v sebi nosiš že od nekdaj. Dejstvo je, da ljudje živimo dva svetova.
Enega sem na kratko opisal že zgoraj, drugi svet pa je svet realnosti. To je svet, ki je najprej razdeljen na različne civilizacije, potem na različne države in zatem še na različne skupine znotraj držav.
Naš realni svet ima zelo različne kulturne vrednote
Čeprav se tega ne zavedamo in jih ne vidimo, ima realni svet zelo ostro določene meje. Kot primer naj recimo navedem različne kulturne vrednote, ki jih vsaka civilizacija vzdržuje s stalnim reproduciranjem preko najrazličnejših izobraževalnih ustanov in drugih kulturnih in verskih institucij.
Prav tako živimo v sistemu, ki ga sestavlja omrežje držav, ki jih med sabo ločujejo ostro začrtane državne meje. Tudi vstop v določeno skupino, nujno zahteva od tebe sprejetje njenih temeljnih pogojev za članstvo in še bi lahko našteval.
Ko trčita skupaj virtualni in realni svet
Trk virtualnega in realnega sveta nujno povzroči konflikt, saj ideje, ki jih ljudje prenašajo v realni svet, niso nujno skladne s kulturnimi vrednotami, ki jih propagira državna oblast. Ker v virtualnem svetu ni meja, ljudje tam brez nadzora pobirajo najrazličnejše ideje iz najrazličnejših kultur, celo civilizacij. Pa vendar se je potrebno zavedati, da je realni svet, v katerem ti ljudje živijo, povsem drugačen.
Ljudje se danes ne zavedajo več, da so del družbe, ki jo uokvirja najprej država, potem pa še civilizacija.
Nevarnost, ki pri tem nastaja, je ta, da lahko ljudje, ki se v resničnem svetu predstavljajo za državljane svoje države, iz virtualnega sveta prinašajo ideje in vrednote, ki z njihovo lastno državo nimajo nič skupnega. Ljudje, ki preveč svojega časa namenjajo virtualnemu svetu, ne razumejo več zakonitosti realnega sveta.
Z drugimi besedami, postajajo nekakšni idealisti, ki zmotno mislijo, da lahko svoje ideje, tako kot to počno v virtualnem svetu s tipkovnico in miško, preslikajo tudi v realen svet.
Ali živimo v iluzijah?
Takšni ljudje so ljudje, ki nimajo več nacionalne identitete, pač pa se imajo za ti. državljane sveta v katerem ni ovir v obliki državnih meja, zakonov in kulturnih vrednot, katere reprodukcijo spodbujajo državne institucije. Takšni ljudje živijo v iluziji in si mislijo, da je virtualni svet moč preslikati v realnega na način, da bodo ljudje tudi v realnem svetu opustili svojo nacionalno kolektivno zavest in se prepustili tistim smernicam, ki jim trenutno ustrezajo.
Ob tem se je treba zavedati, da lahko marsikatere smernice, na videz še tako nedolžne, na dolgi rok povzročijo razpad določene družbe, tudi naroda.
Fundamentalističen pristop
Po Luckmannu in Bergerju, se lahko državna oblast na zgoraj omenjeno problematiko odzoveta na dva načina; za fundamentalističen pristop se odloči oblast, ki skuša ponovno pridobiti ljudi na svojo stran s ponovno vpeljavo starih vrednot.
Država s tem pristopom nujno ohrani državotvornost v smislu reproduciranja kolektivne zavesti, zgrajene na poudarjanju ljubezni do domovine, pri tem pa ne zanika obstoja virtualnega sveta, temveč ga zgolj omeji do tam, kjer ne more ogrožati nacionalno državo.
Relativističen pristop ne zagovarja nobenih vrednot
Drugi pristop je relativističen in ne zagovarja nobenih vrednot, ki bi dajale ljudem neke napotke in jih usmerjale pri svojem delovanju. Oblast, ki se odloči za relativističen pristop, se zavzema za nastanek relativistične družbe, ki je družba brez idej, brez smisla za življenje, brez motivacije in kot taka, neodgovorna za svoja dejanja. To je družba, ki sprejema vse, ki je odprta in ki v prihodnosti nujno izgublja kolektivno zavest.
To je družba tisočerih identitet, različnih civilizacij z različnimi vrednotami, ki skupaj bivajo na nekem teritorialnem ozemlju.
Četrtina Slovencev se je odločila za fundamentalističen pristop
Če vse skupaj, tako kot to počnejo virtualisti, prenesen na slovenski politični parket, potem lahko vidimo situacijo, ko relativisti izključujejo fundamentaliste in si z njim v novi vladi ne želijo sodelovati. Oporekajo jim sovražni govor in širjenje laži.
Priznam, tudi sam sem bil nekaj časa med njimi, dokler se nisem prebudil iz virtualnih sanj in se postavil na noge v realni svet. Spoznal sem, da je bila takšne vrste volilna kampanja edini način, ki je omogočil, da se je četrtina Slovencev vendarle odločila za fundamentalističen pristop.
Imamo torej dve izbiri: sprejeti fundamentalizem, ohraniti slovenske nacionalno identitete in s tem izkazati spoštovanje do naših prednikov, ki so si za to srčno prizadevali, ali pa sprejeti relativizem, s tem pa multikulturnost, ki v bistvu pomeni isto kot, da bi zabili nož v hrbet slovenskim narodnim buditeljem, ki so si iz multikulturnosti želeli pobegniti.
Rok Bratina, univerzitetni diplomirani zgodovinar
Pripisano
Na avtorja tega prispevka sem se danes (24. 6. 2018) obrnil z naslednjimi besedami:
Spoštovani, zanima me, ali je v zadnji Sobotni prilogi v rubriki Prejeli smo vaš prispevek z naslovom Fundametalizem proti relativizmu? Rad bi nekaj delov pisma namreč objavil na našem portalu – http://portal-os.si/. Hvala za vaš morebiten odgovor.
Aha, na spletu ga ne najdem …
Lp, Bogdan Osolin
Razveselil me je tudi drugi njegov odgovor:
Brez težav lahko objavite celotno besedilo, če si to želite. 
Hvala za vaš komentar. Zapis je sicer plod povolilnih razmišljanj o tem, kaj si kot Slovenci sploh želimo.
Zaradi njegovega pozitivnega odgovora sem se kot urednik portala odločil, da ga v celoti objavim. Hvala, g. Rok Bratina, za vaše dovoljenje za objavo.
Piko na i pa še njegova zadnja misel:
Vsekakor pohvale tudi za vaš portal. Sem si ga shranil pod zaznamek, da mi ne uide. 
P.s.
Oblikovanje prispevka:
O. U.
