V prazničnem decembru si v Zavetišču za zapuščene živali na Gmajnicah na ljubljanskem Viču ne bi mogli želeti lepšega darila, kot je predaja novih prostorov zavetišča v uporabo.
Na slovesnem odprtju je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković sodelavcem zavetišča simbolično izročil ključe. S tem je Ljubljana postavila nov mejnik v slovenski zgodovini zavetiške dejavnosti, novo zavetišče z dejavnostjo kot celoto pa je pomemben odraz kulture prestolnice.
Od odprtju so se zbrali tudi predstavniki strokovne in zainteresirane javnosti, ki deluje na področju zavetišč. V družbi najdejavnejše prostovoljke zavetišča, Vide Kološa in Hrusta, varovanca z najdaljšim stažem v zavetišču, so si ogledali nove prostore.
»Zavetišče, ki je doslej pokrivalo četrtino slovenskih potreb, bo v novih prostorih poleg povečanega obsega dejavnosti, lahko ponudilo tudi nove storitve,« je povedala Barbara Mihelič, direktorica Živalskega vrta Ljubljana, ki ima pod svojem okriljem osrednje ljubljansko zavetišče za živali. »Novi prostori za zunanje sodelavce zavetišča so ena največjih dodanih vrednosti, saj bodo omogočali številne nove priložnosti za izobraževanje, izvajanje strokovne prakse bodočih kadrov, predavanja, druženje in dejavnosti, s katerimi želijo prispevati k ozaveščanju in čim širši vključenosti družbe v delo in delovanje Zavetišča Ljubljana.«
K temu so jim že prve dni priskočili na pomoč številni pokrovitelji. TAM-TAM, specialisti za mestne plakate, so zavetišču namenili stojalo in že začeli z aktivnim ozaveščanjem za zmanjšano uporabo pirotehnike v prazničnih dneh. Družba Krka se je aktivno vključila v skrb za preventivo zavetiških prebivalcev pa tudi ozaveščanje na področju preventive hišnih živali. Veterinarska postaja Ljubljana bo še naprej pokrivala in pomagala pri zagotavljanju nadstandardnih operacij, Opel Slovenija pa je za potrebe Zavetišča in Živalskega vrta Ljubljana javnemu zavodu podaril že tretji avtomobil, tokrat novi Combo. Opel aktivno širi tudi svojo dejavnost na področju preventive na področju živali. Poleg podpore akciji Petarde? Ne, hvala! so se odločili tudi za ozaveščanje na področju varnega prevažanja živali, kot prvi v Sloveniji pa so ponudili tudi psom prijazne salone.
Direktorica Barbara Mihelič je ob tem posebno priznanje izrekla tudi Ljubljančanom: »Ponosna sem, da lahko delam v mestu, kjer so ljudje tako naklonjeni živalim in tako vključeni v delo zavetišča. Če drži Gandhijeva misel, da se kultura nekega naroda meri po odnosu do živali, potem Ljubljana danes ni le kandidatka za evropsko prestolnico kulture, pač pa zmagovalka.«
Vodja Zavetišča Ljubljana Marko Oman je povedal, da bo zdaj delo zavetišča lahko še bolj usmerjeno v preventivo: »Naš cilj je osvestiti družbo, da bomo vsi skrbni do živali in odgovorni do življenja. Dela je še veliko, vse dotlej, dokler ne bo ozaveščen sleherni posameznik, da živali niso stvar, predmet, nepremišljeno darilo, da so živa in čuteča bitja, marsikdaj naši družabniki, ki jim človeštvo nenazadnje marsikaj dolguje.«
Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je bilo kot prvo v Sloveniji ustanovljeno na svetovni dan živali 4. oktobra 2002. Ustanovila ga je Mestna občina Ljubljana za lastne potrebe oskrbe zapuščenih hišnih živali, predvsem psov in mačk. Mesto Ljubljana je kmalu za tem z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Živalski vrt dalo zavetišče v upravljanje Živalskemu vrtu.
Čeprav v neprimerljivo skromnejših pogojih kot danes, je Zavetišče Ljubljana vsako leto sprejelo in oskrbelo več kot 2000 zapuščenih živali, kar je četrtina vseh zapuščenih živali v Sloveniji. V sedemnajstih letih so jih oskrbeli že več kot 32.000. Skrbnikom so vrnili več kot 5000 izgubljenih živali, več kot 10.000 živalim pa so poiskali nov dom. V zavetišču so oskrbeli in v okolje vrnili tudi več tudi kot 11.000 prosto živečih mačk.
Leta 2002 preurejeni in pozneje večkrat adaptirani prostori niso izpolnjevali zahtev sodobnih standardov predvsem z vidika preprečevanja širjenja kužnih bolezni. Predvsem je primanjkovalo zmogljivosti za številne zapuščene mačke, predvsem mačje mladiče, saj je ob ustanovitvi kazalo, da so glavni problem zapuščenih psi, danes pa so največji izziv zapuščene ali prosto živeče mačke.
Konec leta 2010 se je začela priprava prve ideje novega zavetišča, ki je bila predstavljena na seji kolegija župana MOL januarja 2011. Ideja o novem zavetišču je bila sprejeta in pod vodstvom podžupana prof. Koželja so pristopili k pripravi programskega projekta, ki je bil javnosti prvič predstavljen ob desetletnici ustanovitve zavetišča, na dan živali 4. oktobra 2012.
Gradnja zavetišča poteka v dveh fazah, s tem da bodo drugo fazo predali namenu že junija 2020, vsekakor pa je zelo pomembno, da imajo že zdaj na voljo dovolj prostora za širitev. Nekdanja površina objektov v uporabi je bila okrog 1100 kvadratnih metrov, zavetišče pa je do nedavnega uporabljalo tretjino razpoložljivega zemljišča. Na drugem delu so namreč stali propadajoči objekti nekdanje farme, ki so že porušeni in območje zatravljeno. S tem je zavetišče pridobilo več kot 15.000 kvadratnih metrov površin za gradnjo novega zavetišča. Skupna površina novih objektov v prvi fazi znaša 2200 kvadratnih metrov, končna površina vseh objektov pa bo znašala 3500 kvadratnih metrov. Zavetišče se širi v okviru lastnih zemljišč na račun predhodno odstranjenih objektov in doslej neizkoriščenih površin.
Primož Hieng
